Author Topic: v slovenskem jeziku  (Read 26238 times)

0 Members and 1 Guest are viewing this topic.

Voda

  • Guest
Re: v slovenskem jeziku
« Reply #45 on: September 02, 2011, 20:28:01 PM »
WikiLeaks o Oraclovem nakupu Sun Microsystems

Wikileaks je z objavo novega paketa diplomatske pošte ZDA znova pripomogel k globljemu razumevanju nekaterih dogodkov iz preteklosti in pokazal na povezanost gospodarstva s politiko in Z diplomacijo. Nove depeše opisujejo Oraclov prevzem podjetja Sun Microsystems. 31.8.2011

Oracle se je namreč močno bal uradnikov EU, ki skrbijo za konkurenco; ti so kazali zaskrbljenost zaradi prihodnosti odprtokodne zbirke MySQL, saj so Oraclove zbirke že dotlej prevladovale v podatkovnih centrih večjih podjetij. Zato je bila tiha zahteva Bruslja za dovoljenje za prevzem, da Oracle odproda MySQL, kar pa je bilo za Američane nesprejemljivo, saj je ravno združitev s Sunom predvidevala ekspanzijo trga s podatkovnimi zbirkami. Poleg tega je Sun leta 2008 plačal milijardo dolarjev za nakup MySQL, že leto dni pozneje pa bi jo Oracle lahko odprodal le za delček te vsote.

Depeša govori o srečanju predstavnikov Oracla z uradniki ameriške vlade leta 2009, na katerem so jih prosili za posredovanje pri Evropski komisiji, da bi ta hitreje odobrila združitev. Ameriška misija v Bruslju je to tudi storila. Komisija je združitev odobrila januarja 2010 in posel je bil skoraj nemudoma sklenjen. Oracle, ki je za Sun plačal 7,4 milijarde ameriških dolarjev, se je pred tem sicer javno zavezal, da bo napravil vse, da ohrani konkurenčnost na tržišču zbirk. Obljube za zdaj še ni snedel, kljub temu da se je v vmesnem času pojavilo veliko število tretjih ponudnikov za podporo podatkovnim zbirkam kot tudi nove različice same zbirke, kar Oraclu nedvomno odžira dobiček.
http://www.monitorpro.si/87151/novice/wikileaks-o-oraclovem-nakupu-sun-microsystems/

Voda

  • Guest
Re: v slovenskem jeziku
« Reply #46 on: September 02, 2011, 20:32:55 PM »
WikiLeaks: pripadniki modrih čelad zlorabljali mladoletnice

Nekateri pripadniki mirovnih enot ZN so v Slonokoščeni obali od mladoletnih deklet za hrano zahtevali spolne usluge.

Abidžan - Ena zadnjih ameriških diplomatskih depeš, ki jih je objavila spletna strani WikiLeaks, razkriva sporno vedenje pripadnikov mirovnih enot Združenih narodov (ZN) nastanjenih v Slonokoščeni obali. Ameriški diplomat v depeši opisuje sporno vedenje mirovnikov in Benina, ki so od mladoletnih deklet v revnem slonokoščenem mestu Toulepleu v zameno za hrano zahtevali spolne usluge.
Sporne prakse je razkrila britanska humanitarna organizacija Save The Children, ki je leta 2009 naključno zaslišala deset mladoletnih deklet. »Osem od desetih je povedalo, da imajo v zameno za hrano in gorivo z vojaki iz Benina spolne odnose,« je v depeši zapisal ameriški diplomat. Dodal je še, da so razmere toliko bolj zaskrbljujoče, ker so starši dekleta silili, naj tako preskrbijo družino.

Kot poroča Washington Post je tiskovni predstavnik Združenih narodov Michael Bonnardeaux potrdil, da so aprila letos iz svojih vrst izključili 16 državljanov Benina. O njihovem spornem vedenju so sprožili tudi preiskavo. »Težava je vodstvu, ki mu ni uspelo vzpostaviti nadzora nad svojimi vojaki« je povedal Bonnardeaux. Dodal je še, da je bilo od 16 izključenih, deset častnikov.

Spolne zlorabe so sicer pereč problem med pripadniki mirovnih enot ZN. O tovrstnih zlorabah so že poročali iz Konga, Kambodže, Haitija pa tudi iz Slonokoščene obale. Že leta 2007 so tamkajšnji pripadniki modrih čelad iz Maroka od deklet iz kraja Bouake v zameno za mobilne telefone in hrano zahtevali spolne usluge.

http://www.times.si/svet/wikileaks-pripadniki-modrih-celad-zlorabljali-mladoletnice--NONE-c0f921528f.html

Voda

  • Guest
Re: v slovenskem jeziku
« Reply #47 on: September 02, 2011, 20:48:12 PM »
WikiLeaks objavil vse diplomatske depeše
WikiLeaks je na enem od spletnih socialnih omrežji sporočil, da danes objavlja vseh 251.287 preostalih diplomatskih depeš.


London - WikiLeaks je, po tem ko je včeraj novinarja Guardian obtožil, da je namerno razkril geslo do njihovega strežnika z arhivom vseh diplomatskih depeš, danes na spletu objavil vseh 250.000 zaupnih dokumentov. Da je javnosti prosto dostopen arhiv, so sporočili na Twitterju, hkrati pa dodali spletno povezavo do strani. Med objavljenimi depešami so tudi številne poslane iz ameriškega veleposlaništva v Sloveniji, omenjajo pa tako dneve pred podpisom arbitražnega sporazuma kot sprejem zapornika iz Guantanama v Slovenijo.

Tako Združene države Amerike kot številne humanitarne organizacije so ustanovitelja spletne strani Juliana Assangea že večkrat opozorile, da bi lahko z objavo osebnih podatkov ogrozil življenja ljudi ali pa celo nacionalno varnost držav.

Depeše v originalni obliki je WikiLeaks razkril, po tem ko je na Twiterrju včeraj opravil anketo, ali naj celoten arhiv na spletu objavi brez vsakršne obdelave. O današnjem dejanju so menda administratorji WikiLeaks že včeraj obvestili State Department, pri tem pa preslišali njihove pozive, naj tega ne storijo.

Dejanje Juliana Assangea so že obsodile vse večje medijske hiše, ki so še do nedavnega z njim sodelovale. V skupni izjavi za javnost so predstavniki Guardian, New York Timesa, El Paisa in Der Spiegla zapisali, da je Assange s tem dejanjem ogrozil življenje številnih ljudi. »Obžalujemo odločitev WikiLeaksa, da objavi povsem neobdelane diplomatske depeše, s čimer je ogrozil življenja virov informacij,« so zapisali. Dodali so še, da so vse do danes skrbno spoštovali dogovor, da vse depeše pred objavo skrbno pregledajo in izbrišejo vse občutljive informacije. »To nepotrebno objavo celotnega arhiva obsojamo. Odločitev, da se objavi celoten arhiv je sprejel zgolj in le Julian Assange.«

http://www.delo.si/novice/svet/wikileaks-objavil-vse-diplomatske-depese.html

Voda

  • Guest
Re: v slovenskem jeziku
« Reply #48 on: September 02, 2011, 21:00:57 PM »
WikiLeaks: Pahor zaprosil Washington, naj izkoristi svoj vpliv in prepriča Zagreb
WkiLeaks objavil 251.287 diplomatskih depeš v necenzurirani obliki




London - Spletna stran WikiLeaks je danes prek twitterja sporočila, da je objavila vse diplomatske depeše ameriške administracije, dostop do njih pa je mogoč prek svetovnega spleta brez gesla. 251.287 ameriških diplomatskih depeš je zdaj na voljo v obliki, primerni za iskanje, se glasi WikiLeaksov tvit, poročajo tuje tiskovne agencije.
WikiLeaks je depeše objavil brez redakcijskih posegov, s čimer je spletna stran zagrozila v četrtek. ZDA in organizacije za človekove pravice so posvarile, da bi objava depeš brez redakcijskih posegov, v katerih so zapisana imena oseb, ki so v zaupnosti govorila z ameriškimi diplomati, ogrozila življenja teh "virov". AFP ob tem še poroča, da odziva WikiLeaksa kljub večkratnih poskusom še niso dobili.
Celotni arhiv si lahko ogledate tukaj.

Medijski partnerji WikiLeksa so obsodili odločitev spletne strani, da depeše objavi brez redakcijskih posegov, za kar se je po njihovem mnenju odločil ustanovitelj strani Julian Assange sam. "Obžalujemo odločitev WikiLeaksa, da objavi nepregledane depeše State Departmenta, kar bi lahko ogrozilo vire," so v skupni izjavi zapisali časniki Guardian, New York Times, Der Spiegel in El Pais.

Kot so poudarili, je bilo njihovo dosedanje sodelovanje z WikiLeaksom na jasni osnovi, da bodo objavili le depeše, ki so bile predmet temeljitega urejanja in postopka čiščenja. Še naprej zagovarjajo objavljanje depeš z redakcijskimi posegi, nasprotujejo pa nepotrebni objavi popolnih podatkov in ga skupaj obsojajo, poroča AFP.
Slovenija omenjena v 2524 depešah

Po hitrem iskanju je moč najti 2524 depeš, v katerih je zapisana beseda Slovenija, z ameriškega veleposlaništva v Ljubljani pa je objavljenih 836 depeš, ki so nastale v obdobju od 13. januarja 2004 do 25. februarja 2010.

Ena od teh depeš z datumom 3. september 2009 se nanaša na morebiten sprejem zapornika iz taborišča za teroristične osumljence v Guantanamu na Kubi. Kot je razvidno iz depeše, je namestnik pomočnika ameriškega sekretarja za jugovzhodno Evropo Stuart Jones v zasebnem srečanju premier Borutu Pahorju zastavil vprašanje, ali bi bila Slovenija sprejeta enega ali dva Ujgura iz ameriškega taborišča za teroristične osumljence v Guantanamu na Kubi.
Depeše z ljubljanskega veleposlaništva.

Pahor je zavrnil takojšen odgovor in vztrajal pri stališču, da mora najprej razrešiti spor o meji s Hrvaško, preden bi se obrnil na parlament s še eno težko "nalogo". Kot je še razvidno iz depeše, je Pahor ob tem dejal, da vidi sedaj okno priložnosti za rešitev spora o meji in meni, da si ne more privoščiti, da bi imel na svoji mizi še eno sporno temo, dokler ne bo dosežen dogovor ali zaprto okno, kar pa je najverjetneje stvar tednov.

Jones je Pahorju tudi ponudil, da bi se posebni odposlanec Dan Fried srečal s slovenskimi uradniki, a je Pahor imel pomisleke glede na okoliščine. V zabeležki je še zapisano, da je Pahor, ko so ga vprašali glede zapornikov prebledel in vprašal: Želite odgovor sedaj?, Jones pa je odgovoril, da je za Slovenijo pomembno, da reče da, ne pa da to stori nemudoma.
Pahor za pomoč zaprosil ameriškega odpravnika

Depeša z datumom 5. oktober 2009 pa razkriva, da je Pahor ameriškega odpravnika poslov Brada Fredna zaprosil za takojšno pomoč ZDA pri sklenitvi arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško. Pahor je ob tem opozoril, da Slovenija ne more pristati na nobeno spremembo Rehnovega predloga 15. junija, nova slovenska blokada hrvaškega približevanja EU pa je mogoča, če bo sporazum spodletel.

Pahor je tako na Washington naslovil prošnjo za takojšno pomoč, da bi obe strani kakor hitro je mogoče dosegli in podpisali omenjeni sporazum ter da Washington izkoristi svoj vpliv in prepriča Zagreb, da čimprej podpiše sporazum.

"Živahnemu, a vidno utrujenemu" Pahorju je nato odpravnik poslov dejal, da Washington ceni njegovo politično tveganje, ki ga je storil, da bi našel sprejemljivo rešitev tega vprašanja. Obljubil je, da bo Pahorjevo sporočilo prenesel Washingtonu in predlagal, da se je potrebno še obrniti na Švede, ki so takrat predsedovali EU. Odpravnik poslov je med drugim še zapisal, da bodo Američani tesno sodelovali tudi z Janezom Janšo, da bi ga prepričali, da opusti kritike arbitražnega sporazuma.
"Takšni klici so redka dobrina"

Če bo arbitražni sporazum podpisan, bo to poklon političnemu pogumu Pahorja in hrvaške premierke Jadranke Kosor, pa piše v depeši ameriškega veleposlaništva v Ljubljani, ki je Washingtonu predlagalo, naj razmisli o klicu obema premierjema na najvišji ravni, pri čemer bi bilo idealno, če bi bil to predsednik Barack Obama. V danes objavljeni depeši iz 9. septembra 2009 piše, da se na veleposlaništvu zavedajo, da so takšni klici redka dobrina, vendar pa verjamejo, da bi klic predsednika Obame pomenil odločilno podporo, ki jo potrebuje Pahor, da spravi sporazum skozi parlament in prepreči nasprotnikom, da bi zahtevali referendum o sporazumu.

Pahor je 9. septembra odpravnika poslov na ameriškem veleposlaništvu Bradleya Fredna na srečanju na štiri oči obvestil, da sta s Kosorjevo dosegla dogovor o mejnem sporu in deblokadi hrvaških pogajanj z EU. To je bilo dva dni pred srečanjem Pahor-Kosor v Ljubljani, ko sta tudi objavila novico o dogovoru. Pahor je na srečanju napovedal, da se bo naslednji dan srečal z Janšo, da bi ga seznanil s sporazumom in ga prosil za podporo. Pahor sporazum vidi kot zmago za obe strani in ga tako namerava tudi predstaviti v kampanji za ratifikacijo, vendar je poudaril, da potrebuje podporo Janše.

Freden je Pahorju dejal, da je že prosil za srečanje z Janšo, s katerim bi govoril o tem in drugih zunanjepolitičnih prioritetah, in da bo izrazil "našo nedvoumno podporo sporazumu". Freden je napovedal, da bo Janši tudi sporočil, da bi bile ZDA zelo zaskrbljene, če bi "odgovorna opozicija" spolitizirala to vprašanje. Pahor je ob zaključku srečanja prosil za močno javno podporo ZDA in EU. "Obe strani bosta potrebovali močno mednarodno podporo, da bi prepričali skeptično javnost", da je sporazum dejansko zmagovalna rešitev za obe strani, Pahorjeve besede navaja depeša.
Razkrita vsebina pogovorov med Frednom in Türkom

Depeša z 21. avgusta 2009 pa razkriva vsebino srečanja Fredna s svetovalcem predsednika Danila Türka za zunanjo politiko Dušanom Snojem in pravnim svetovalcem Erikom Kerševanom. Govora je bilo predvsem o drugem predlogu takratnega evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna za rešitev slovensko-hrvaškega spora o meji z 12. junija 2009.

Pri tem je Fredna predvsem zanimalo, ali Rehnov predlog morda ne določa morske meje že vnaprej v korist Slovenije. Kerševan mu je zatrdil da ne, strinjal pa se je hipotetično z vstavitvijo besedila v sporazum, da nobena referenca v sporazumu vnaprej ne določa ali preprečuje možnosti slovenske morske meje z mednarodnimi vodami. "Hrvaška je tista, je dejal Kerševan, ki želi spremeniti t.i. klavzulo 'junction' (stik), da bi vnaprej preprečila to možnost," je zapisal Freden.

Freden je sogovornika vprašal, ali bi Slovenija ratificirala pristopno pogodbo Hrvaške z EU, če odločitev arbitraže ne bi bila v korist Slovenije. Oba sta izrazila trdno prepričanje, da mora biti arbitraža zavezujoča in da bi Slovenija morala upoštevati njen izid. "Slovenci so legalisti; ko se bosta strani dogovorili za arbitražo, to ne bo več politično, temveč pravno vprašanje," Snojeve beseda navaja depeša.
http://www.dnevnik.si/novice/svet/1042470007

Voda

  • Guest
Re: v slovenskem jeziku
« Reply #49 on: September 02, 2011, 21:29:41 PM »
WikiLeaks: ZDA skeptične do izbire Patrie

"Odločitev o nakupu patrij je bila politična, to niso vozila, ki jih je vojska želela," je leta 2006 predstavniku ZDA za vojaško sodelovanje na ameriškem veleposlaništvu povedal brigadir Jožef Žunkovič.

To je razvidno iz necenzurirane ameriške diplomatske depeše, objavljene na WikiLeaksu. Ob tem je sicer tudi zabeleženo, naj v Washingtonu Žunkovičevo ime strogo zaščitijo.

Takratni ameriški veleposlanik v Sloveniji Thomas B. Robertson na to dodaja, da čeprav se je v medijih pojavljala besedna zveza "sum korupcije", "ni kadeče pištole, ki bi trditve polkovnika Dragana Bavčarja postavljale na laž." Bavčar je Robertsonu zagotovil, da je bilo pri nakupu Patrij 'vse speljano po pravilih'. Zatrdil je tudi, da slovensko ministrstvo za obrambo ni imelo nobene vloge pri določitvi vrednosti trgovskih ali gospodarskih koristi, češ da je to "zunaj njegovih pristojnosti".

Po besedah Robertsona so o izbiri Patrie kot dobavitelja oklepnikov govorili na sprejemu, ki ga je veleposlanik priredil ob odhodu načelnika generalštaba Ladislava Lipiča. Čeprav je Robertson mislil kočljivo temo nakupa osemkolesnikov načeti sam, pa ga je Lipič presenetil in o njej pregovoril prvi in pri tem povprašal veleposlanika po njegovem mnenju.

Po tem, ko je Robertson izrazil pomisleke, češ da proces ni bil speljan najbolj transparentno in da se številke glede tega, koliko delovnih mest bo ustvarila izbira Patrie, ne izidejo, se je Lipič nasmehnil in pomenljivo odgovoril, da je le "častnik za zvezo" in se diplomatsko izognil nadaljevanju te teme pogovora. Je pa veleposlanika po več informacij napotil k polkovniku Bavčarju, ki da je član ministrskega odbora za izbiro ponudnika.

"Ključna težava je v metodologiji, ki je bila uporabljena za primerjavo obeh ponudb. Brez razlage, zakaj je ena ponudba toliko boljša od druge, se bodo še naprej pojavljali dvomi o izbiri in posledično tudi o ministrstvu za obrambo," v zaključku zapiše Robertson. Depešo konča s stavkom, da bo veleposlaništvo "nadaljevalo nadzor nad probematiko in zagovarjalo največjo možno stopnjo transparentnosti v procesu".

WikiLeaks sicer razpolaga z 2524 depešami, v katerih je zapisana beseda Slovenija, ki so bile poslane od 13. januarja 2004 do 25. februarja 2010. Večina objavljenih depeš sicer govori o slovensko-hrvaških odnosih in dogajanju v povezavi z reševanjem spora o meji.

WikiLeaks objavil vse dokumente
Medtem pa je spletna stran WikiLeaks danes prek Twitterja sporočila, da je objavila vse diplomatske depeše ameriške administracije, dostop do njih pa je mogoč prek svetovnega spleta brez gesla. 251.287 ameriških diplomatskih depeš je zdaj na voljo v obliki, primerni za iskanje, se glasi WikiLeaksov tvit.

WikiLeaks je depeše objavil brez redakcijskih posegov, s čimer je spletna stran zagrozila v četrtek.

ZDA in organizacije za človekove pravice so posvarile, da bi objava depeš brez redakcijskih posegov, v katerih so zapisana imena oseb, ki so v zaupnosti govorile z ameriškimi diplomati, ogrozila življenja teh "virov". Odziva WikiLeaksa kljub večkratnih poskusom še niso dobili.

Medijski partnerji WikiLeksa so obsodili odločitev spletne strani, da depeše objavi brez redakcijskih posegov, za kar se je po njihovem mnenju odločil ustanovitelj strani Julian Assange sam. "Obžalujemo odločitev WikiLeaksa, da objavi nepregledane depeše State Departmenta, kar bi lahko ogrozilo vire," so v skupni izjavi zapisali časniki Guardian, New York Times, Der Spiegel in El Pais.

Kot so poudarili, je bilo njihovo dosedanje sodelovanje z WikiLeaksom na jasni osnovi, da bodo objavili le depeše, ki so bile "predmet temeljitega urejanja in postopka čiščenja". Še naprej zagovarjajo objavljanje depeš z redakcijskimi posegi, nasprotujejo pa nepotrebni objavi popolnih podatkov in ga skupaj tudi obsojajo.


https://www.wikileaks-forum.com/index.php?action=post;topic=336.45;last_msg=20050


Voda

  • Guest
Re: v slovenskem jeziku
« Reply #50 on: September 03, 2011, 04:06:55 AM »
WikiLeaks: Janšev cilj je oslabiti Pahorjevo vlado

Ljubljana - Iz več depeš ameriškega veleposlaništva v Ljubljani iz časa med 28. aprilom in 18. novembrom 2009 je razvidno, da je bilo za Slovenijo najbolj pomembno vprašanje meje na morju.
Vidne so tudi številne podrobnosti pogajanj. Gre za depeše v času med prvim Rehnovim predlogom za rešitev vprašanje meje, ki je bil objavljen 22. aprila 2009, in po sklenitvi arbitražnega sporazuma 4. novembra 2009.

"Slovenijo resnično zanima samo eno vprašanje"
Tako je odpravnik poslov na ameriškem veleposlaništvu Bradley Freden v depeši iz 18. maja 2009 zapisal: "Ko gre za Rehnov predlog, Slovenijo resnično zanima samo eno vprašanje: morska meja. Opažamo, da sta dva 'ključna amandmaja' na Rehnov predlog - ki zadevata teritorialni stik anatema za Hrvaško". Ob tem je dodal, da če bo Hrvaška vnaprej zaprla možnost, da bi arbitražno sodišče Sloveniji določilo neko obliko stika z mednarodnimi vodami, vidi le malo upanja, da bi do dogovora prišlo v bližnji prihodnosti.

Kako se bo v angleškem jeziku glasila opredelitev tega stika, se je sicer spreminjalo, v končni obliki sporazuma pa je zapisan izraz junction. Kot kaže depeša iz 28. aprila 2009, je Slovenija pri prvem Rehnovem predlogu vztrajala, da mora biti zapisan stik (contact with) z mednarodnimi vodami, ne pa dostop (acces to), torej ne režim, ki bi omogočal Sloveniji zgolj dostop do mednarodnih voda preko hrvaških voda.

"Vladi je ključna podpora glavne opozicijske SDS"
V depešah je Freden večkrat izpostavil, da je slovenski vladi ključna podpora glavne opozicijske SDS bivšega premiera Janeza Janše, saj bo za ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe v državnem zboru potrebna dvotretjinska večina.
"Janšev cilj je oslabiti Pahorjevo vlado"

Po podpisu arbitražnega sporazuma je sicer v depeši iz 18. novembra 2009 tudi ocenil, da se Janša kljub morebitnim realnim vsebinskim pomislekom v nasprotovanju sporazumu "gre tudi politiko". "Njegov cilj je oslabiti Pahorjevo vlado in spraviti v zadrego osebno premiera, morda pripraviti teren za predčasne volitve. Zdi se, da je pripravljen žrtvovati arbitražni sporazum na oltarju za lastne ambicije. Naš cilj je, da ga prepričamo, da bo cena za to previsoka," je zapisal.

"Ne najboljši, a zagotovo dober sporazum"
Pri tem je Freden še predlagal State Departmentu, da skuša pri enako mislečih državah, "še posebej pri Nemcih" in nemški kanclerki Angeli Merkel doseči, da bi se lobiralo pri Janši v prid sporazumu. "Janša mora slišati enako sporočilo iz Washingtona, Berlina in Bruslja: četudi to ni 'najboljši sporazum', je zagotovo 'dober sporazum' in kar je še pomembneje, edini, ki je na mizi," je predlagal Freden Washingtonu.

"Slovenija bo izolirana"
"Če bo sporazum propadel, se bo Hrvaška bodisi pridružila EU z nerešenim vprašanjem meje bodisi bo Slovenija blokirala svojo sosedo v nedogled. Slednje pa je nesprejemljivo mednarodni skupnosti in diametralno v nasprotju z lastnimi interesi Slovenije. Slovenija bo izolirana," je zapisal Freden.

Kot pereča vprašanja v pogajanjih so se sicer pokazala tudi način izbire članov arbitražnega sodišča, pa tudi vztrajanje Hrvaške pri tem, da Slovenija neha blokirati njena pristopna pogajanja z EU že s podpisom arbitražnega sporazuma, kar so sicer podpirale tudi ZDA.
Razvidno je tudi, da je hotela Hrvaška doseči, da bi sporazum stopil v veljavo šele po vstopu Hrvaške v EU. Slednje, kot tudi vnos "jezika, ki ne prejudicira", je Hrvaška zahtevala 8. oktobra, čeprav sta se strani, kot piše v depeši iz 9. oktobra, že 2. oktobra dogovorili o vsebini sporazuma. Odprt je bil tedaj le še 7. člen oz. določilo kdaj naj bi se sporazum začel izvajati.

"Ne verjamem, da bo Slovenija popustila"
Freden je v tej depeši poudaril, da je slovenska stran resna, da ne bo sprejela teh zahtev in da se ne bo dalo pritisniti nanjo. Pojasnil je, da ne verjame, da bo Slovenija popustila, da bi sporazum stopil v veljavo po vstopu Hrvaške v EU, saj je "že pristala, da se rok za sprejem odločitve (arbitražnega sodišča) razširi z enega leta na tri". Sedaj sicer velja, da bo sporazum stopil v veljavo s podpisom hrvaške pristopne pogodbe, kar bi se lahko zgodilo že konec letošnjega leta.
Pahor je hotel dvakrat odstopiti od pogajanj

Zaradi nesprejemljivih sprememb Zagreba, kot kažejo depeše, je premier Borut Pahor od sporazuma oktobra hotel dvakrat odstopiti od pogajanj, tudi konec oktobra. Arbitražni sporazum naj bi želel podpisati že 26. oktobra v Zagrebu, a je bilo treba nekaj vprašanj še rešiti, rešila pa naj bi jih oba premiera.

Zanimivo je tudi, da direktor direktorata za evropske zadeve in politično bilateralo oz. koordinator za vprašanja Hrvaške na slovenskem zunanjem ministrstvu Iztok Mirošič 9. oktobra 2009 Frednu govoril o možnosti hrvaške enostranske izjave, ki jo je Hrvaška nato dodala sporazumu - kot je dejala, v izogib prejudiciranju meje - in o kateri je obvestila javnost 29. oktobra 2009.

Klic Obame bi pomenil odločilno podporo
Če bo arbitražni sporazum podpisan, bo to poklon političnemu pogumu slovenskega premiera Boruta Pahorja in hrvaške premierke Jadranke Kosor, piše v depeši ameriškega veleposlaništva v Ljubljani, ki je Washingtonu predlagalo, naj razmisli o klicu obema premieroma na najvišji ravni, pri čemer bi bilo idealno, če bi bil to predsednik Barack Obama.

V objavljeni depeši iz 9. septembra 2009 piše, da se na veleposlaništvu zavedajo, da so takšni klici redka dobrina, vendar pa verjamejo, da bi klic predsednika Obame pomenil odločilno podporo, ki jo potrebuje Pahor, da spravi sporazum skozi parlament in prepreči nasprotnikom, da bi zahtevali referendum o sporazumu.

http://www.siol.net/slovenija/novice/2011/09/wikileaks_pahorju_naj_za_arbitrazni_sporazum_cestita_sam_obama.aspx


Voda

  • Guest
Re: v slovenskem jeziku
« Reply #51 on: September 03, 2011, 04:12:25 AM »
Wikileaks objavil depeši o patriah
Spletna stran Wikileaks je objavila zaupno depešo o nakupu oklepnikov patria, v kateri ameriški veleposlanik besede Janeza Janše, da ne ve nič o podrobnostih izbire patrie, ocenjuje kot neiskrene
ri dni pred začetkom sojenja Janezu Janši in drugim obtoženim korupcije pri nakupu osemkolesnikov patria je politično prizorišče preplavila množica dokumentov. Spletna stran Wikileaks je objavila celo zaupno depešo o nakupu oklepnikov patria, v kateri ameriški veleposlanik besede Janeza Janše, da ne ve nič o podrobnostih izbire patrie, ocenjuje kot neiskrene.

"Njegova ignoranca o podrobnostih obrambnih poslov je nekoliko neiskrena, predvsem, ker je znano, da je nekdanji obrambni minister, ki sledi takšnim zadevam," je o Janševem pogledu na nakup osemkolesnikov v zaupni depeši v Washingtonu zapisal nekdanji veleposlanik v Sloveniji Thomas Robertson. Depešo (v angleščini) najdete tukaj.

Posel Patria je političen in vojska ni dobila, kar bi želela, pa je Američanom zaupal po izboru Fincev upokojeni brigadir Jože Žunkovič. Tudi to razkriva ameriška depeša, objavljena na Wikileaksu. V celoti jo lahko preberete tukaj. Stran je v angleščini.

Američani so podvomili tudi o obljubah o novih delovnih mestih. Medtem ko je Sistemska tehnika na razpisu navedla, da bo izdelovanje oklepnikov pomenilo 180 neposrednih in 92 posrednih delovnih mest ter da bo vključenih 20 slovenskih podjetij, so bile številke finske Patrie veliko višje. Obljubili so 320 neposrednih in kar 1920 posrednih zaposlitev, posel pa naj bi dobilo kar 50 slovenskih podjetij. Na ameriškem veleposlaništvu jih številke niso prepričale. "Ogromna razlika med temi številkami je ali posledica različnih metod izračunavanja ali pa je Patria le nesramno napihnila številke," piše v depeši.

Odziv SDS: Janša ni podlegel ameriškim poskusom lobiranja

"Iz depeš je razvidno, da je bil neposredni konkurent Patrie ameriško podjetje General Dynamics (GD), ki je lastniško povezano s Pavčkovo Sistemsko tehniko, nekdanji ameriški veleposlanik je očitno želel lobirati za ameriško podjetje," so v odzivu zapisali v SDS. Depeši dokazujeta, da Janša tem poskusom lobiranja ni podlegel, dodajajo.
Policija preiskala račune SDS, a sumljivih transakcij ni našla

Hkrati pa so v uredništvo oddaje 24UR prejeli dokument, del spisa primera Patria, ki se začenja v ponedeljek. Ta kaže, da je policija podrobno preiskala račun stranke SDS, vendar, kot je razvidno iz uradnega zaznamka, na računih stranke niso našli "transakcij, ki bi se lahko povezovale z izborom družbe Patria za dobavitelja vojaških oklepnikov Slovenske vojske“.

Je pa Mladina objavila za Janšo morda obremenjujočo depešo slovenskega veleposlaništva v Zagrebu, v kateri veleposlanik sporoča, da bi bile zadeve iz let 1991 do 1993 lahko neugodne za slovensko politiko. Ali gre za trgovino z orožjem, so vprašali tedanjega zunanjega ministra Dimitrija Rupla. "Jaz ne poznam nobenih informacij, nobenih dejstev v zvezi z izsiljevanjem orožarskega posla,“ je odgovoril.
http://24ur.com/novice/slovenija/wikileaks-objavil-depesi-o-patrijah.html

Voda

  • Guest
Re: v slovenskem jeziku
« Reply #52 on: September 03, 2011, 18:10:48 PM »
Masaker v imenu demokracije

V poplavi različnih bolj ali manj šokantnih državnih skrivnosti, ki jih razkriva spletna stran WikiLeaks, je precejšnjo pozornost sprožilo eno od zadnjih poročil, ki govori o dogajanju v letu 2006 v Iraku. Zaupno ameriško poročilo namreč razkriva, da so ameriški vojaki 15. marca leta 2006 v neki hiši v Iraku najprej zavezali roke najmanj desetim civilistom, med njimi tudi otrokom, nato pa jih pobili s streli v glave. Poročilo je postalo javno po odločitvi WikiLeaksa, da razkrije vse ameriške dokumente, ki jih ima v posesti.

Poročilo posebnega poročevalca za izvensodne poboje OZN Philipa Alstona, ki ga je le-ta dva tedna po tem dogodku poslal ameriškim oblastem, navaja podatke o tem, da so avtopsije ubitih nedvomno dokazale, da so ubitim pred smrtjo zvezali roke in jih nato ustrelili v glavo. Med ubitimi je bilo tudi pet otrok, starih pet let ali manj, in štiri ženske. V elektronskem pismu, ki ga je časnikom skupine McClatchy Newspapers poslal posebni poročevalec OZN, je Philip Alston potrdil, da ameriške in iraške oblasti v Iraku ob njegovih zahtevah po posredovanju informacij niso pomagale, enako pa velja tudi za druga podobna pisma z zahtevami po informacijah, ki jih je Alston istim oblastem pošiljal leta 2006 in 2007, ko so divjali najhujši spopadi v Iraku.

“Tragedija je v tem, da imamo razvit zapleten sistem komunikacije, toda Svet za varstvo človekovih pravic OZN potem, ko države ignorirajo svoje probleme, ne stori ničesar zoper to,” je dodal Alston. V času pobojev so ameriški uradniki v Iraku trdili, da so poročila očividcev o incidentu najverjetneje napačna, kasneje pa so sklenili, da zadeva “ne zahteva nobene dodatne preiskave.” Ameriške oblasti so prav tako zavrnile zahteve po razkrivanju identitete domnevnih storilcev, ki bi lahko bili vpleteni v uboje. Ameriško obrambno ministrstvo je prav tako zavrnilo vse komentarje zadnjih poročil WikiLeaksa. V času prve preiskave dogodka so predstavniki ameriškega obrambnega ministrstva vztrajali pri trditvah, da je do incidenta prišlo potem, ko je v mestu Išaki, okoli 150 kilometrov severozahodno od Bagdada ameriška vojska po vpadu v hišo na prvem nadstropju ujela pripadnika Al Kaide. Po spopadu, ki je trajal okoli 25 minut naj bi zračne sile uničile hišo.

Vendar pa najnovejša poročila WikiLeaksa odkrivajo, da je bolj kredibilna tista različica dogodkov, o kateri so govorile tudi priče – da so namreč ameriški vojaki sami po končanem vpadu v hišo to razstrelili oziroma bombardirali zgradbo. S tem naj bi se odzvali na streljanje enega od iraških kmetov, ki je iz hiše napadel ameriške vojake. Posebni poročevalec OZN za izvensodne poboje Philip Alston je potrdil, da so “vojaki vstopili v hišo, zavezali roke vsem stanovalcem in jih vse ubili. Po začetni intervenciji MNF je ameriški zračni napad dokončno uničil hišo.” Alston je dodal, da so o dogodku poročale tudi iraške TV postaje, ki so prikazale trupla zvezanih ljudi ter da so bile avtopsije narejene v mrtvašnici v Tikritu in so nedvomno pokazale, da so bile žrtve, med njimi štiri ženske in pet otrok pred uboji zvezane in nato ustreljene v glavo. Poročilo tudi omenja, da naj bi se ameriška enota hiši približala ob pol tretji uri zjutraj, po streljanju, ki je sledilo, pa naj bi ji ognjeno podporo nudil tudi helikopter.

Poročilo WikiLeaksa podpira tudi tisti opis dogodkov, ki ga je prvi zapisal polkovnik Fadhil Muhammed Khalaf, pomočnik poveljnika skupnega koordinacijskega centra iraške vojske in ameriških okupacijskih sil. V poročilu je zapisano: “Ameriške sile so zbrale pripadnike družine v eni sobi in ubile enajst pripadnikov družine, med njimi pet otrok, štiri ženske in dva moška. Zatem so bombardirali hišo, zažgali tri vozila in ubili njihove živali.” Članek in kopijo policijskega poročila si lahko ogledate tukaj.

Ubiti civilisti so bili vsi člani iste družine. Med njimi so bili mož in žena, njihovi trije otroci, moževa mati, sestra in sestrični in sorodnik na obisku. Med ubitimi je bil tudi petmesečni dojenček. Sliko ubite družine je z mobilnim telefonom naredil tudi eden od sosedov. Ubiti so bili Faiz Hratt Khalaf, (star 28 let), njegova žena Sumaja Abdul Razzak Khuter (stara 24 let), njuni trije otroci, deklice Havra (stara 5 let), Aiša (stara 3) in deček Husam (5 mesecev star), Faizijeva mati Turkija Majed Ali (stara 74 let), Faizjeva sestra in sestrične Asma Jusif Marouf (stara 5 let) in Usama Jousif Marouf (stara 3 leta), ter sorodnik na obisku Iktisad Hamed Mehdi (star 23 let). Poročilo o strelih v glavo in zvezanih rokah so potrdili tudi zdravniki, ki so pregledali žrtve.

http://www.mladina.si/dnevnik/02-09-2011-masaker_v_imenu_demokracije/



Voda

  • Guest
Re: v slovenskem jeziku
« Reply #53 on: September 04, 2011, 01:15:48 AM »

WikiLeaks tudi o Jankoviću
WikiLeaks je objavil celotni arhiv ameriških diplomatskih depeš, med njimi tudi tiste iz veleposlaništva v Ljubljani.


Ljubljana - Nekdanji predsednik države Janez Drnovšek in tedanji premier Janez Janša sta tesneje sodelovala kot pa Drnovšek in Anton Rop, razkrivajo novoobjavljene depeše na spletni strani Wikileaks. Po poročanju STA razkrivajo tudi vlogo Janševe vlade pri menjavi uprave ter uredništva na Delu, Janšev odnos do posla s Patrio pa označujejo kot »nepristno nevednost«.

Afera Patria


Nekdanji ameriški veleposlanik v Sloveniji Thomas Robertson je v zaupni depeši odnos tedanjega premiera Janeza Janše do posla z osemkolesniki označil kot “nevednega”. Takšen Janšev odnos pa je po Robertsovem mnenju nepristen, »posebej ker je znano, da je nekdanji obrambni minister, ki sledi takšnim zadevam«.

Celoten posel s patrijami po mnenju nekdanjega veleposlanika smrdi od samega začetka. Ob tem je tudi zapisal, da je nekdanji brigadir Jože Žunkovič posel označil za političnega ter da vojska ni dobila, kar je želela, piše STA.

Po mnenju SDS sta depeši Wikileaks dokaz, da Janša ni podlegel lobiranju pri oklepniških poslih in da je vseskozi zagovarjal potrebo po transparentnosti mednarodnega javnega razpisa.

»Depeši prav tako nakazujeta sporno vmešavanje takratnega načelnika generalštaba Slovenske vojske, danes svetovalca predsednika republike, v odločitve ministrstva. Omenjena častnika Slovenske vojske (še Žunkovič) sta pri ameriški diplomaciji ustvarjala napačni vtis, da je pri razpisu prišlo do korupcije in tako škodovala ugledu Republike Slovenije,« so zapisali v SDS.

Obmejni incident s Podobnikom

Prav tako je ameriško veleposlaništvo v eni izmed tajnih depeš komentiralo incident na meji v Sečovljah pred parlamentarnimi volitvami 22. septembra 2004, ko se je tedanji predsednik SLS Janez Podobnik zapletel v fizični obračun s hrvaškimi policisti in bil pri tem aretiran.

Incident so označili kot politično provokacijo, pri čemer se je vnaprej vedelo, kakšen bo rezultat, ter da bo SLS morda zato dobila nekaj več simpatij na prihajajočih volitvah. Kot zanimivost pa so po poročanju STA navedli to, da Joška Jorasa, ki je tedaj kandidiral na listi SLS in ki je bil večkrat aretiran v mejnih sporih, tokrat niso aretirali skupaj s Podobnikom.

Janša razlagal o majhnosti Slovenije in poznanstvu med elitami

Ameriški predstavniki so tudi pisali povzetke srečanj oz. kosil z nekaterimi slovenskimi politiki. Nekdanji premier Janez Janša je na kosilu z ameriškim veleposlanikom razlagal, da je Slovenija majhna država, kjer se vsi poznajo med seboj, še posebej med elitami.

Vloga Janševe vlade pri menjavi v upravi in uredništvu Dela

Ena izmed depeš Wikileaksa je namenjena tudi vpletenosti politike v menjave v upravi in uredništvu časnika Delo. Tedanji zunanji minister Dimitrij Rupel je v pogovoru z namestnico ameriškega veleposlanika Maryruth Coleman priznal, da so si nekateri iz vlade prizadevali izbrati prijateljskega urednika časopisa Delo, da pa to nista bila on sam ali Janša. Vendar pa tisti, ki so si prizadevali, pa so tudi uspeli nastaviti generalnega direktorja in odgovornega urednika.

Tema sestanka med Colemanovo in Ruplom so sicer bile obtožbe o političnih pritiskih na slovenske novinarje, sestanek pa je predlagal Rupel. Te obtožbe je tedanji zunanji minister zanikal, ob tem pa pojasnil, da slovenski novinarji pišejo »v izjemno kritičnem tonu, kar dokazuje, da vlada nikakor ne izvaja pritiska«. Obtožbe pa je označil za politično motivirane.

Colemanova je dejala, da je ameriško veleposlaništvo zaskrbljeno zaradi novinarske svobode v Sloveniji ter da bodo to omenili tudi v poročilu o človekovih pravicah.

Sodelovanje med Drnovškom in Janšo

Marca 2005 se je Robertson sestal tudi s tedanjim predsednikom republike Janezom Drnovškom. Slednji je po zapiskih Robertsona ocenil, da Janša dela dobro in da je prvih 100 dni nove vlade potekalo dobro.

Drnovšek je bil zadovoljen s sodelovanjem z Janšo, sestajala sta se enkrat tedensko. Slednje je Robertson označil kot paradoks, saj je bilo sodelovanje med Janšo ter Drnovškom tesnejše kot pa sodelovanje z Janševim predhodnikom na mestu predsednika vlade Tonetom Ropom. Slednji je bil namreč Drnovškov izbor za predsednika vlade, potem ko se je Drnovšek temu mestu odpovedal zaradi predsedniških volitev. V depeši je tudi razkrito, da je Drnovšek Ropa označil za »nestrpnega človeka«. Ob tem ga je označil za prešibkega.

Jankovića je dobro imeti na očeh

Robertson se je leta 2007 na kosilu sestal tudi z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem. Čeprav je Janković Robertsonu zatrjeval, da ni politik, ga je nekdanji veleposlanik označil za osebo, ki jo je dobro imeti na očeh. Janković ima po Robertsonovih ocenah občutek za ljudi. Tako lahko za Jankovića pričakujemo, da bo v prihodnosti igral pomembno vlogo v slovenskem političnem prostoru, je po poročanju STA še zapisal Robertson.

http://www.delo.si/novice/slovenija/wikileaks-tudi-o-jankovicu.html

Voda

  • Guest
Re: v slovenskem jeziku
« Reply #54 on: September 04, 2011, 01:22:28 AM »
Wikileaks o menjavah na Delu, odnosu Janša-Drnovšek in o Janševi "ignoranci" do posla s Patrio
Wikileaks: "Posel s patrijami smrdi od samega začetka"

Ljubljana - Nekdanji predsednik države Janez Drnovšek in tedanji premier Janez Janša sta tesneje sodelovala kot pa Drnovšek in Anton Rop, razkrivajo novoobjavljene depeše na spletni strani Wikileaks.

Razkrivajo tudi vlogo Janševe vlade pri menjavi uprave ter uredništva na Delu, Janšev odnos do posla s Patrio pa označujejo kot "nepristno ignoranco".

Afera Patria

Nekdanji ameriški veleposlanik v Sloveniji Thomas Robertson je v zaupni depeši odnos tedanjega premiera Janeza Janše do posla z osemkolesniki označil kot ignorantskega. Takšen Janšev odnos pa je po Robertsovem mnenju nepristen, "posebej ker je znano, da je nekdanji obrambni minister, ki sledi takšnim zadevam".

Celoten posel s patrijami po mnenju nekdanjega veleposlanika smrdi od samega začetka. Ob tem je tudi zapisal, da je nekdanji brigadir Jože Žunkovič posel označil za političnega ter da vojska ni dobila, kar je želela.

Po mnenju SDS sta depeši Wikileaks dokaz, da Janša ni podlegel lobiranju pri oklepniških poslih in da je vseskozi zagovarjal potrebo po transparentnosti mednarodnega javnega razpisa.

"Depeši prav tako nakazujeta sporno vmešavanje takratnega načelnika generalštaba Slovenske vojske, danes svetovalca predsednika republike, v odločitve ministrstva. Omenjena častnika Slovenske vojske (še Žunkovič) sta pri ameriški diplomaciji ustvarjala napačni vtis, da je pri razpisu prišlo do korupcije in tako škodovala ugledu Republike Slovenije," so zapisali v SDS.

Obmejni incident s Podobnikom

Prav tako je ameriško veleposlaništvo v eni izmed tajnih depeš komentiralo incident na meji v Sečovljah pred parlamentarnimi volitvami 22. septembra 2004, ko se je tedanji predsednik SLS Janez Podobnik zapletel v fizični obračun s hrvaškimi policisti in bil pri tem aretiran.

Incident so označili kot politično provokacijo, pri čemer se je vnaprej vedelo, kakšen bo rezultat, ter da bo SLS morda zato dobila nekaj več simpatij na prihajajočih volitvah. Kot zanimivost pa so navedli to, da Joška Jorasa, ki je tedaj kandidiral na listi SLS in ki je bil večkrat aretiran v mejnih sporih, tokrat niso aretirali skupaj s Podobnikom.

Janša razlagal o majhnosti Slovenije in poznanstvu med elitami

Ameriški predstavniki so tudi pisali povzetke srečanj oz. kosil z nekaterimi slovenskimi politiki. Nekdanji premier Janez Janša je na kosilu z ameriškim veleposlanikom razlagal, da je Slovenija majhna država, kjer se vsi poznajo med seboj, še posebej med elitami.

Vloga Janševe vlade pri menjavi v upravi in uredništvu Dela


Ena izmed depeš Wikileaksa je namenjena tudi vpletenosti politike v menjave v upravi in uredništvu časnika Delo. Tedanji zunanji minister Dimitrij Rupel je v pogovoru z namestnico ameriškega veleposlanika Maryruth Coleman priznal, da so si nekateri iz vlade prizadevali izbrati prijateljskega urednika časopisa Delo, da pa to nista bila on sam ali Janša. Vendar pa so tisti, ki so si prizadevali, tudi uspeli nastaviti generalnega direktorja in odgovornega urednika.

Tema sestanka med Colemanovo in Ruplom so sicer bile obtožbe o političnih pritiskih na slovenske novinarje, sestanek pa je predlagal Rupel. Te obtožbe je tedanji zunanji minister zanikal, ob tem pa pojasnil, da slovenski novinarji pišejo "v izjemno kritičnem tonu, kar dokazuje, da vlada nikakor ne izvaja pritiska". Obtožbe pa je označil za politično motivirane.

Colemanova je dejala, da je ameriško veleposlaništvo zaskrbljeno zaradi novinarske svobode v Sloveniji ter da bodo to omenili tudi v poročilu o človekovih pravicah.

Sodelovanje med Drnovškom in Janšo

Marca 2005 se je Robertson sestal tudi s tedanjim predsednikom republike Janezom Drnovškom. Slednji je po zapiskih Robertsona ocenil, da Janša dela dobro in da je prvih 100 dni nove vlade potekalo dobro.

Drnovšek je bil zadovoljen s sodelovanjem z Janšo, sestajala sta se enkrat tedensko. Slednje je Robertson označil kot paradoks, saj je bilo sodelovanje med Janšo ter Drnovškom tesnejše kot pa sodelovanje z Janševim predhodnikom na mestu predsednika vlade Tonetom Ropom. Slednji je bil namreč Drnovškov izbor za predsednika vlade, potem ko se je Drnovšek temu mestu odpovedal zaradi predsedniških volitev. V depeši je tudi razkrito, da je Drnovšek Ropa označil za "nestrpnega človeka". Ob tem ga je označil za prešibkega.

Jankovića je dobro imeti na očeh

Robertson se je leta 2007 na kosilu sestal tudi z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem. Čeprav je Janković Robertsonu zatrjeval, da ni politik, ga je nekdanji veleposlanik označil za osebo, ki jo je dobro imeti na očeh. Janković ima po Robertsonovih ocenah občutek za ljudi. Tako lahko za Jankovića pričakujemo, da bo v prihodnosti igral pomembno vlogo v slovenskem političnem prostoru, je še zapisal Robertson.

http://www.siol.net/slovenija/novice/2011/09/wikileaks_o_menjavah_na_delu_odnosu_jansa_drnovsek_in_o_jansevi_ignoranci_do_posla_s_patrio.aspx

Voda

  • Guest
Re: v slovenskem jeziku
« Reply #55 on: September 06, 2011, 01:52:41 AM »
Wikileaks o slovenskih političnih dogodkih zadnjih let

Nekdanji predsednik države Janez Drnovšek in tedanji premier Janez Janša sta tesneje sodelovala kot pa Drnovšek in Anton Rop, razkrivajo novoobjavljene depeše na spletni strani Wikileaks. Razkrivajo tudi vlogo Janševe vlade pri menjavi uprave ter uredništva na Delu, Janšev odnos do posla s Patrio pa označujejo kot "nepristno ignoranco".

Afera Patria

Nekdanji ameriški veleposlanik v Sloveniji Thomas Robertson je v zaupni depeši odnos tedanjega premiera Janeza Janše do posla z osemkolesniki označil kot ignorantskega. Takšen Janšev odnos pa je po Robertsovem mnenju nepristen, "posebej ker je znano, da je nekdanji obrambni minister, ki sledi takšnim zadevam".

Celoten posel s patrijami po mnenju nekdanjega veleposlanika smrdi od samega začetka. Ob tem je tudi zapisal, da je nekdanji brigadir Jože Žunkovič posel označil za političnega ter da vojska ni dobila, kar je želela.

Po mnenju SDS sta depeši Wikileaks dokaz, da Janša ni podlegel lobiranju pri oklepniških poslih in da je vseskozi zagovarjal potrebo po transparentnosti mednarodnega javnega razpisa.

"Depeši prav tako nakazujeta sporno vmešavanje takratnega načelnika generalštaba Slovenske vojske, danes svetovalca predsednika republike, v odločitve ministrstva. Omenjena častnika Slovenske vojske (še Žunkovič) sta pri ameriški diplomaciji ustvarjala napačni vtis, da je pri razpisu prišlo do korupcije in tako škodovala ugledu Republike Slovenije," so zapisali v SDS.

Kot je znano, je šlo s strani ZDA tudi za lobiranje, da bi Slovenska vojska kupila oklepnike s strani koncerna General Dynamics, slednji pa je lastniško povezan s Sistemsko tehniko.

Obmejni incident s Podobnikom

Prav tako je ameriško veleposlaništvo v eni izmed tajnih depeš komentiralo incident na meji v Sečovljah pred parlamentarnimi volitvami 22. septembra 2004, ko se je tedanji predsednik SLS Janez Podobnik zapletel v fizični obračun s hrvaškimi policisti in bil pri tem aretiran.

Incident so označili kot politično provokacijo, pri čemer se je vnaprej vedelo, kakšen bo rezultat, ter da bo SLS morda zato dobila nekaj več simpatij na prihajajočih volitvah. Kot zanimivost pa so navedli to, da Joška Jorasa, ki je tedaj kandidiral na listi SLS in ki je bil večkrat aretiran v mejnih sporih, tokrat niso aretirali skupaj s Podobnikom.

Janša razlagal o majhnosti Slovenije in poznanstvu med elitami

Ameriški predstavniki so tudi pisali povzetke srečanj oz. kosil z nekaterimi slovenskimi politiki. Nekdanji premier Janez Janša je na kosilu z ameriškim veleposlanikom razlagal, da je Slovenija majhna država, kjer se vsi poznajo med seboj, še posebej med elitami.

Vloga Janševe vlade pri menjavi v upravi in uredništvu Dela

Ena izmed depeš Wikileaksa je namenjena tudi vpletenosti politike v menjave v upravi in uredništvu časnika Delo. Tedanji zunanji minister Dimitrij Rupel je v pogovoru z namestnico ameriškega veleposlanika Maryruth Coleman priznal, da so si nekateri iz vlade prizadevali izbrati prijateljskega urednika časopisa Delo, da pa to nista bila on sam ali Janša. Vendar pa tisti, ki so si prizadevali, pa so tudi uspeli nastaviti generalnega direktorja in odgovornega urednika.

Tema sestanka med Colemanovo in Ruplom so sicer bile obtožbe o političnih pritiskih na slovenske novinarje, sestanek pa je predlagal Rupel. Te obtožbe je tedanji zunanji minister zanikal, ob tem pa pojasnil, da slovenski novinarji pišejo "v izjemno kritičnem tonu, kar dokazuje, da vlada nikakor ne izvaja pritiska". Obtožbe pa je označil za politično motivirane.

Colemanova je dejala, da je ameriško veleposlaništvo zaskrbljeno zaradi novinarske svobode v Sloveniji ter da bodo to omenili tudi v poročilu o človekovih pravicah.

Sodelovanje med Drnovškom in Janšo

Marca 2005 se je Robertson sestal tudi s tedanjim predsednikom republike Janezom Drnovškom. Slednji je po zapiskih Robertsona ocenil, da Janša dela dobro in da je prvih 100 dni nove vlade potekalo dobro.

Drnovšek je bil zadovoljen s sodelovanjem z Janšo, sestajala sta se enkrat tedensko. Slednje je Robertson označil kot paradoks, saj je bilo sodelovanje med Janšo ter Drnovškom tesnejše kot pa sodelovanje z Janševim predhodnikom na mestu predsednika vlade Tonetom Ropom. Slednji je bil namreč Drnovškov izbor za predsednika vlade, potem ko se je Drnovšek temu mestu odpovedal zaradi predsedniških volitev. V depeši je tudi razkrito, da je Drnovšek Ropa označil za "nestrpnega človeka". Ob tem ga je označil za prešibkega.

Jankovića je dobro imeti na očeh

Robertson se je leta 2007 na kosilu sestal tudi z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem. Čeprav je Janković Robertsonu zatrjeval, da ni politik, ga je nekdanji veleposlanik označil za osebo, ki jo je dobro imeti na očeh. Janković ima po Robertsonovih ocenah občutek za ljudi. Tako lahko za Jankovića pričakujemo, da bo v prihodnosti igral pomembno vlogo v slovenskem političnem prostoru, je še zapisal Robertson.


https://www.wikileaks-forum.com/index.php?action=post;topic=336.45;last_msg=20169

Voda

  • Guest
Re: v slovenskem jeziku
« Reply #56 on: September 06, 2011, 02:08:47 AM »
Nepredvidljivi, priljubljeni, proameriški

V novi seriji 38 tajnih ameriških depeš, ki jih je objavila spletna stran WikiLeaks, je mogoče prebrati marsikaj zanimivega. Depeše, ki se nanašajo na obdobje med decembrom 1966 in februarjem 2010, izvirajo z 274 ameriških veleposlaništev, konzulatov in diplomatskih misij po svetu, opisujejo pa pogovore ameriških diplomatov s slovenskimi in tujimi sogovorniki ter predstavljajo njihova stališča. Slovenski mediji so doslej objavili le manjši del vsebine omenjenih depeš.

Dnevnik je tako najbolj zanimalo Ruplovo priznanje izvajanja zamenjav v konkurenčnem Delu, v Delu so izpostavili predvsem ameriške dvome o transparentnosti posla pri nakupu Patrij, za ostale medije pa so bile zanimive tudi ocene ameriških diplomatov o Zoranu Jankoviću, pomembnih ženskah v slovenski politiki in ameriškem posredovanju v slovensko-hrvaškem sporu. Vse te objave v resnici niso razkrile ničesar dramatično novega, so pa v pomembni meri osvetlile ozadje nekaterih dogodkov. Vendar pa depeše razkrivajo še marsikaj drugega. V nadaljevanju bomo navedli samo nekatere še neznane podrobnosti o ameriških ocenah treh pomembnih osebnosti slovenske politike.

Nepredvidljivi Drnovšek

V eni od depeš se je ameriški veleposlanik Robertson zelo ukvarjal s številnimi iniciativami nekdanjega predsednika Drnovška. “V zadnjih štirih mesecih je slovenski predsednik Drnovšek dramatično poverčal svojo aktivnost na domači in mednarodni sceni. Predlagal je iniciativo za rešitev statusa kosova javno pozval WTO za zmanjšanje subvencij v trgovinskih pogajanjih, predlagal načrt za rešitev slovensko-hrvaškega spora in sedaj, ob zadnjem žarišču njegove mednarodne aktivnosti, pripravil načrt z desetimi točkami (prej z 16) za končanje humanitarne krize v Darfurju ... Ni naključje, da se ta aktivnost dogaja v času, ko je predsednik javno priznal, da se je njegov rak z ledvic razširil na pljuča in jetra. Ob tem ko je zanikal, da naj bi bil slabega zdravja, je govoril o svojem menda uspešni terapiji ob pomoči alternativne medicine, ki vključuje odpoved vsemu mesu in alkoholu ... In kakor da vse to ne bi bilo dovolj, se je prvič srečal s svojo 20-letno hčerko, za katero menda ni vedel, da jo ima. V lastnem uradu je najprej povzročil kaos, ker je odpustil nekaj svojih svetovalcev, nato pa je obdržal enega od njih in odpustil drugega starejšega svetovalca, tega zadnjega je odpustil kar preko elektronske pošte ... Slovenci se praskajo po glavah zaradi aktivnosti svojega predsednika, mnogi med njimi pa z njim sočustvujejo in to vidijo kot poskus umirajočega človeka, ki si želi zagotoviti zapuščino. Nevarnost je v tem, da bi lahko pokvaril občutljiva pogajanja, za vodenje katerih ne bi imel dovolj osebja ali energije. Čeprav je naš interes, da previdno podpiramo predsednikove iniciative, ki se skladajo z našimi (kot na primer razširjanje podporne dejavnosti nevladinih organizacij in Slovencev v splošnem), se moramo zavedati, da Drnovšek ne govori v imenu vlade (kljub temu da je predsednik vlade Janša v splošnem podprl aktivnosti v zvezi z Darfurjem),” piše Robertson.

Robertson v nadaljevanju piše, da se je večkrat srečal z Drnovškom. “Prva od iniciativ, kjer je predlagal kontaktno skupino veleposlanikov za določitev končnega statusa Kosova je bila tipiče primer resnosti vsebine predloga, medtem ko so način njene predstavitve in nadaljevalni koraki postavili resna vprašanja o predsednikovih namenih. Potem ko je predlagal, da se srbski in kosovski voditelji tajno srečujejo v Ljubljani, da bi prebili led pred prihajajočimi pogajanji, je takoj zatem prekršil menda tajno naravo svojega pristopa s tem, da jo je razkril tisk, kar je privedlo do hitre zavrnitve predloga ter do tega, da so njegovi srbski gostitelji zavrnili njegov prihajajoči obisk. Na istem srečanju je prepričeval francoskega veleposlanika, da sprejmejo ameriške predloge v krogu pogajanj v Dohi, ki jih je malo zatem predstravil javno.” Robertson zato sklepa, da je v Drnovškovih odločitvah element nepredvidljivosti, ter da mu je “celo Ivo Vajgl, nekdanji minister za zunanje zadeve in najstarejši svetovalec, dejal, da ni vedel, da bo Drnovšek svojo pobudo o Kosovu predstavil javno.”

Poročilo predstavlja tudi poglede predsednika Atlantskega sveta Antona Beblerja, ga označuje kot “kontakt veleposlaništva” in v oklepaju zahteva, da ga je potrebno “zaščititi”. Poročilo navaja, da Bebler zavrača predsednikove napore. Bebler je namreč dejal, da se Drnovšek v času svojih predsedniških let in prej “ni nikoli brigal za katerekoli humanitarne aktivnosti” da je “zavračal mnoge, ki so ga za njih poskusili zainteresirati.” Po oceni Beblerja naj bi bil Drnovšek popolnoma vase zagledan politik brez prijateljev, čigar uspešna politična kariera je bila bolj odvisna od sreče in dejstva, da je večina ljudi glasovala zoper njegove nasprotnike, ne pa za Drnovška. Bebler je tudi ocenil, da je pravi namen Drnovškovega gibanja ustanovitev stranke, ki bi ga podprla na volitvah leta 2007, vendar je bil Bebler hkrati prepričan, da “Drnovšek ne bo preživel do teh volitev.”

Robertson dodaja, da si je težko predstavljati, kako bi Drnovšek uresničil mnoge svoje iniciative glede na pomanjkanje kadrov, ki ga ima. “Njegova odpoved njegovemu dolgoletnemu in zaupanja vrednemu generalnemu sekretarju Matjažu Nahtigalu kar z elektronskim pismom je prišla kot grom z vedrega neba. Decembra smo izvedeli, da ga zapuščata še dva dolgoletna pomočnika, Iztok Simoniti, brat ministra za kulturo, in Melita Gabrič. Simoniti, čigar soproga je slovenska veleposlanica v Nemčiji, je v resnici že odpotoval in se pridružil soprogi v Nemčiji. Toda očitno si je Drnovšek premislil glede Gabričeve, ki je ostala med njegovim osebjem,” opozarja Robertson. Če bi to postala stalna praksa, potem bi po oceni ameriškega veleposlanika Slovenija lahko pristala v vlogi nekoga, ki je vedno prepozen in ki se jezno odziva, kadar njegove pobude ne uspejo, v tem primeru pa bi lahko ocenili da “v vsem tem ne gre toliko za Kosovo, za Hrvaško ali Darfur” ampak da je vse to “zaradi Drnovška.”

Priljubljeni Kučan

Robertson opisuje tudi svoje srečanje z Milanom Kučanom, nekdanjim predsednikom Slovenije, s katerim se je pogovarjal 1. februarja leta 2007. Kučan je med domačimi politiki kritiziral “pomanjkanje vizije”, izrazil zaskrbljenost glede razvoja položaja na Kosovu, kritiziral iracionalne poteze slovenskih in hrvaških politikov in predvidevanja, kdo bi lahko bil novi predsednik Slovenije: “zvodniški Pahor” “mirni Peterle” ali “novi slovenski guru” Janez Drnovšek.

Kučan je v pogovoru z Robertsonom ocenil, da je bil Drnovšek osebnost, ki je kot lepilo zagotavljala kohezivnost LDS-a in da je to lepilo pričelo popuščati leta 2002, še bolj pa po porazu na volitvah leta 2006. Ob oceni SDS-ove vladavine je Kučan priznal, da je vlada Janeza Janše naredila “nekaj dobrih stvari”, vendar je ocenil, da ji “manjka vizije”. Kučan je predvsem kritiziral pomanjkanje rešitev pri reformi zdravstvenega in šolskega sistema, vlado pa je obtoževal, da želi oslabiti javno šolanje na račun dragih zasebnih šol. Glede Boruta Pahorja je Kučan dejal, da se mu zdi, da je ga bolj zanima “njegova teža, prehrana in izgled kot pa resna politična vprašanja”, da pa je hkrati široko sprejet in “brez resnih sovražnikov.” Drnovšek je bil po njegovem mnenju preveč “neodločen” kljub zadnjim spremembam. Glede hrvaško-slovenskega spora je Kučan ocenil, da je “veliko neracionalnosti” na obeh straneh meje, hrvaški “kompleks superiornosti” pa po njegovem mnenju izvira iz hrvaške zgodovine, kot katoliške države umeščene med islam in srbsko pravoslavje. Na hrvaški odnos do Slovenije naj bi vplivale tudi “dolgotrajne zamere” iz časov prodaj orožja iz Slovenije v Hrvaško v času balkanskih vojn, zaradi česar je za Hrvaško nemogoče narediti kakršnokoli koncesijo Sloveniji.

Glede vprašanja Kosova je Kučan dejal, da ne ve, kaj naj reče. “Bil je zaskrbljen, ne glede na to, kakšna bo odločitev, ne samo zaradi vpliva na varnost ali regijo, pač pa tudi glede tega, kako bi to lahko bilo uporabljeno kot opravičilo za Albance v Makedoniji in separatiste v drugih krajih kot so Katalonija, Gorski Karabah in podobno. Kučan je ocenil, da je mednarodna skupnost prehitro popustila pod trditvami, da Albanci in Srbi ne morejo živeti skupaj. Menil je, da jih po letu 1999 ni nihče poskusil prepričati, da naj poskusijo znova in se spraševal, kako bodo nekega dne lahko živeli skupaj, ko bodo vsi člani EU,” je Robertson navedel besede Kučana.

Robertson na koncu dodaja, da je s tem Milan Kučan dokazal, zakaj je tako priljubljen med ljudmi v Sloveniji. “Je odprt, lahko dosegljiv in očitno odkrit v svojem pogovoru. To ne pomeni, da se ne zaveda vpliva svojih besed na ameriškega veleposlanika, toda po drugi strani prav tako ne govori samo to, kar bi želeli slišati,” sklene Robertson.

‘Proameriški’ Žbogar

V depeši podaja ameriški veleposlanik tudi svoje mnenje o slovenskem zunanjem ministru, s katerim se je srečal 4. decembra leta 2008. “Novi zunanji minister je na srečanju z veleposlanikom dejal, da je proameriški ter da Slovenija želi poglabljati svoje transatlantske vezi ... Potem ko je priznal, da bo Afganistan pomemben za prihodnjo administracijo, je veleposlaniku zagotovil, da Slovenija ne bo zmanjšala prisotnosti svojih enot v Afganistanu ter da bo po oceni svojega prispevka Slovenija morda povečala število vojakov ali spremenila misijo. Med svojim prvim uradnim obiskom je zunanji minister (in nekdanji veleposlanik v ZDA) Žbogar dejal, da je ambasador Ghafari prvi veleposlanik, ki ga je sprejel zato ker je ‘proameriški’.” V svojem komentarju je ameriški veleposlanik Ghafari zapisal, da je “je Žbogar jasno pokazal, tako s svojimi besedami kot z jezikom telesa, da želi Slovenija poglobiti svoje vezi z ZDA. Prepričani smo, da je Slovenijo mogoče prepričati v poglobitev svoje vpletenosti v Afganistanu. Bilo bi bolje, če bi se osredotočili na Afganistan, kot pa da bijemo bitko, ki jo ne moremo dobiti za obstanek dveh slovenskih inštruktorjev v Iraku. Na novo izbrana vlada ima občutek, da mora držati svojo obljubo volilcem o umiku inštruktorjev. Glede Hrvaške je Slovenija očitno zaskrbljena, da bi lahko postala izolirana in v poziciji, ko bi blokirala nadaljevanje pogajanj Hrvaške z EU,” piše veleposlanik ZDA.

Zunanji minister Žbogar, ki se ima očitno tudi sam za proameriškega, se je sicer v depešah WikiLeaksa najbolj opazno pojavil že večkrat, predvsem v depeši, v kateri je bilo razkrito, da je Američane spraševal, "kaj lahko stori Slovenija, da si zagotovi srečanje med premierjem Pahorjem in predsednikom Obamo?”, bliskovito pa je napredoval zlasti potem, ko je bila leta 2008 objavljena “washingtonska depeša” z navodili ZDA Sloveniji za čas predsedovanja EU.

http://www.mladina.si/dnevnik/04-09-2011-nepredvidljivi__priljubljeni__proameriski/


Voda

  • Guest
Re: v slovenskem jeziku
« Reply #57 on: September 06, 2011, 02:38:59 AM »
WikiLeaks: Jovanka Broz je organizirala sestanek Draže Mihajlovića in Tita

Zagreb - Vdova Josipa Broza Tita je v septembru 2009 imela uro in pol dolg razgovor z odpravnikom ameriškega veleposlaništva. V tem času je govorila proti Rusom in povedala, da jih Tito ni nikoli maral, dodala pa je tudi, da Slovenci nismo nikoli bili predani jugoslovanski ideji in napadla tiste, ki naj bi bili zaslužni za njen hišni pripor pred 32 leti. Z vsem tem je zanikala, da je ona Titov naslednik, poroča Index.

Kot poroča hrvaški portal gre v tem primeru za sestanek veleposlaništva, za katerega je povod dal Rasim Ljajić, edini človek, ki je bil po mišljenju Jovanke Broz sposoben voditi Srbijo.

Zaroto o njenem priporu je leta 1977 skoval slovenski komunist in član Predsedništva Stane Dolanc, še meni Jovanka Broz. Dolanc in tedanji general Ljubišić naj bi se, tako Index, bala, da bi Jovanka Titov uspeh lahko izkoristila za svoje pozicioniranje v državi.

Kot je zapisano v depešah je Jovanka bila mnenja, da je Tito preveč bolan, da bi stvar sam spreobrnil, a kot pravi je med njegovim prebivanjem in zdravljenjem v Ljubljani z njim govorila le prvo leto svojega pripora.

Nadalje je Jovanka razkrila, da je med vojno organizirala dva sestanka med Titom in Dražem Mihajlovićem: ''Pogovarjala sta se in spala en poleg drugega na slamnatih posteljah.'' Naslednje jutro je Tito ostal brez najožjih sodelavcev, ko je bil razstreljen most, ki so ga slednji prečkali. Jovanka je bila prepričana, sledeč depešam, da je Mihajlović skupaj s četniki želel izkoristiti pogovore, da bi Tita odstranil. Po tem incidentu, tako Index, ni bilo več nikakršnih pogovorov med njima.

http://www.times.si/svet/wikileaks-jovanka-broz-je-organizirala-sestanek-draze-mihajlovica-in-tita--NONE-44318a0891.html

Voda

  • Guest
Re: v slovenskem jeziku
« Reply #58 on: September 06, 2011, 02:56:06 AM »
Depeša WikiLeaks: dokaz, kako zelo Janše ni zanimalo, kaj dela Erjavec

Morda se tisti, ki so današnji začetek sojenja v ‘primeru Patria’ razglasili za sodni spektakel desetletja, ne motijo. Spektakli so kot nalašč, da občinstvo odvrnejo od ‘neprijetnih podrobnosti’, v katerih se tako pogosto skriva ‘bistvo’. In tako že v pričakovanju začetka kazenskopravnega spektakla noben medij (no, majhna možnost, da sem katerega spregledal, vedno obstaja) niti tistega, kar ponuja WikiLeaks ni opazil. Ugibanje o tem, ali On je ali ni oziroma ali je ali ni tožilstvo to sposobno dokazati, je pač bolj žgečkljivo blago.

No, v eni od objavljenih depeš, na katero se kot ‘kronski dokaz nedolžnosti‘ Janeza Janše sklicujejo v SDS, med drugim jasno piše:

    FURTHERMORE, IT WAS CLEAR THAT THE GOS /slovenska vlada/ WOULD HAVE TO EITHER DO WITHOUT VERY IMPORTANT ELEMENTS OF THE VEHICLE (E.G., FLOTABILITY, RADIO ENCRYPTION) OR REDUCE THE NUMBER OF VEHICLES FROM THE ORIGINAL 135 TO ABOUT 55 TO MEET THE COST LIMITATIONS. JANSA CLAIMED NOT TO HAVE ANY INFORMATION ABOUT THIS, SAYING IT WAS DEFENSE MINISTER ERJAVEC’S RESPONSIBILITY.

Depeša nosi datum 20. december 2006, povzema pa pogovor ameriškega veleposlanika Thomasa Robertsona s predsednikom slovenske vlade Janšo. Pogovor na dan, ko je obrambno ministrstvo z Rotisom in Patrio podpisalo pogodbo in pogovor, iz katerega je razvidno, da so Američani že takrat zelo natančno vedeli, koliko ustrezno opremljenih oklepnikov bo Slovenija nazadnje za svoj denar dobila. Kar so Janši tudi povedali.

Konec leta 2006.

Če gre verjeti Robertsonu, premier Janša takrat o tem ni imel podatkov, češ da je bil za posel odgovoren obrambni minister Karl Erjavec. Če gre verjeti ‘spletnemu arhivu’, premiera Janše vprašanje, koliko in kako opremljene oklepnike bo dobila slovenska vojska, tudi naslednji dve leti mandata (pa vse do danes) ni zanimalo.

Ni ga zanimalo, kako oziroma za kaj je njegov minister, samooklicani politični reprezentant ‘malega človeka’, porabil davkoplačevalski denar. Janše, ki je takrat in danes prisegal na transparentno  in skrbno ravnanje z javnimi sredstvi. Ki predlaga ustavno določitev meje zadolževanja države.

Zakaj predsednika vlade Janše to ni zanimalo in zakaj kot menda skrbni upravljalec davkoplačevalskega denarja nikoli javno ni niti podvomil v kakšno ‘podrobnost’ posla, za katerega je bil vendar tako in tako odgovoren Erjavec, pa je že druga zgodba. Njen del je tudi vprašanje, zakaj se Janša, ki zdaj že kakšno leto menda ja ve, da bo slovenska vojska v najboljšem primeru res dobila le 55 patrij in morda še kakšno ‘trenažno’ za povrh, nikoli ni javno ‘zgrozil’ nad Erjavčevim poslom.

http://www.razgledi.net/2011/09/05/depesa-wikileaks-dokaz-kako-zelo-janse-ni-zanimalo-kaj-dela-erjavec/



Voda

  • Guest
Re: v slovenskem jeziku
« Reply #59 on: September 06, 2011, 02:57:46 AM »
WikiLeaks: Hrvaška vlada obvestila ZDA, da je topniške dnevnike vzel Gotovina

Ameriška depeša, ki jo je objavil WikiLeaks kaže, da je leta 2009 hrvaški pravosodni minister ameriškemu veleposlaniku povedal, da so topniški dnevniki izginili, medtem ko je Ante Gotovina pripravljal svoji knjigi.

Nekdanji hrvaški pravosodni minister Ivan Šimonović je ameriškemu veleposlaniku Jamesu Foleyju 8. maja 2009 povedal, da so v preiskavi glede pogrešanih dokumentov prišli do "neprijetnih odkritij", ker je bil v izginotje dokumentov vpleten tudi Gotovina osebno.

Hrvaški general, ki so ga v Haagu obsodili na 24 let zapora na podlagi poveljniške odgovornosti za vojne zločine med in po operaciji Nevihta leta 1995, v kateri so hrvaške enote s topovi napadle Knin, je del pogrešanih dokumentov iz vojaških arhivov vzel leta 1995, ko je pripravljal svojo knjigo, je Foley povzel Šimonovićeve izjave.

Del dokumentov pa naj bi Gotovina iz vojaškega arhiva vzel med letoma 1999 in 2000, ko je bil glavni inšpektor hrvaške vojske in je pripravljal še eno knjigo. Pred začetkom preiskave haaškega sodišča proti Gotovini naj bi dokumente vzeli njegovi odvetniki ter nekateri častniki hrvaške vojske.

Foleyjeva beležka kaže tudi, da so ZDA poskušale omiliti pritisk glavnega haaškega tožilca Sergea Brammertza na Hrvaško ter da so svetovale hrvaški vladi, kako naj se odziva na Brammertzova poročila v Varnostnem svetu ZN.

Šimonović je dejal tudi, da je Gotovina zavrnil povabila hrvaške vlade, naj pojasni usodo topniških dnevnikov. V Washingtonu so sklepali, da je hrvaški general na ta način pokazal ravnodušnost do hrvaških pristopnih pogajanj, čeprav je Hrvaška plačala stroške njegovega sojenja.

Zaradi pogrešanih dokumentov, ki so bili med postopkom proti Anteju Gotovini znani pod imenom topniški dnevniki, je tožilstvo Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije negativno ocenjevalo hrvaško sodelovanje s haaškim sodiščem, kar je oviralo zapiranje poglavja o pravosodju v hrvaških pogajanjih z EU.

Jutarnji list je v današnji izdaji ocenil, da je informacija, da je Ante Gotovina osebno vzel del dokumentov, ki jih je zahtevalo haaško tožilstvo, najbolj pomemben material, ki ga je doslej objavil WikiLeaks o Hrvaški.

Kot pojasnjuje, Foleyjeva depeša iz maja 2009 razkriva, da je bila hrvaška vlada resnično pripravljena na sodelovanje s haaškim sodiščem, obenem pa kaže tudi na morebiten neznan vidik zgodbe o dokumentih, ki jih niso nikoli našli.

Na izjave Šimonovića, ki je danes pomočnik generalnega sekretarja ZN Ban Ki Muna za človekove pravice, se je že odzval odvetnik Gotovine Luka Mišetić. Vnovič je zatrdil, da izginotje dokumentov ni povezano ne z generalom niti z njegovimi odvetniki. Spomnil je, da sta njegove besede potrdila tako senat haaškega sodišča kot hrvaško sodišče, ki sta ugotovila, da hrvaška vlada ni imela dokazov za omenjene trditve.

http://24ur.com/novice/svet/wikileaks-hrvaska-vlada-obvestila-zda-da-je-topniske-dnevnike-vzel-gotovina.html