Author Topic: v slovenskem jeziku  (Read 24157 times)

0 Members and 1 Guest are viewing this topic.

Offline Akami

  • New Member Group
  • *
  • Posts: 9
Re: v slovenskem jeziku
« Reply #15 on: March 22, 2011, 10:35:08 AM »
eee vidiš...in zaradi tega da ne dobim živčnega rajši sploh ne spremljam...  ;D

Hvala za linke, jih bom pogledala


Voda

  • Guest
Re: v slovenskem jeziku
« Reply #16 on: March 22, 2011, 23:31:58 PM »
Hvala za linke, jih bom pogledala


linki so skroz brezveze...tako kot wikileaks informacije v Sloveniji  ::)

Offline Akami

  • New Member Group
  • *
  • Posts: 9
Re: v slovenskem jeziku
« Reply #17 on: March 23, 2011, 18:34:56 PM »
 ;D hvala bogovom za tuje medije lol

Offline willow

  • Full Member
  • ***
  • Posts: 129
Re: v slovenskem jeziku
« Reply #18 on: April 06, 2011, 14:14:46 PM »

priznam da mi se uporaba  uradnega znaka wikileks na spletni strani porno wikileks nič ne dopada. pa da so takšne informacije pricurljale, resnična imena porno zvezd...sploh, vprašam se, a so tisti  ki ih takšna zadeva zanima? ::)
no, ja, mogoče da obstajajo ljudi ki ih zanima in imajo interes v takšnih informacijah. pa, mi se bolj zdi kot šala in ne kot resnična zadeva.
in spet me presenetilo da so še novinarji na slovenskem ki so celo zadevo preiskali in zanikali  resničnost te spletne strani  ;)
http://www.intimatemedicine.si/zanimivo/nikar-ne-nasedajte-porno-wikileaks/

Offline Akami

  • New Member Group
  • *
  • Posts: 9
Re: v slovenskem jeziku
« Reply #19 on: April 07, 2011, 16:51:46 PM »
 ??? kaj Julian še ni uspel spravit "Wikileaks TM" preko? Tu je dober primer, zakaj je bilo/bi bilo to treba nardit...Wikileaks je zanimiv tako za ljudi ki se želijo informirat kot tut za tiste, ki majo en kup neuporabnih stvari in jih hočejo prodat lol ...vsak hoče to izkoristit pa tut če si sam klike na internetno stran nabija

that's people for you  ::)

Offline willow

  • Full Member
  • ***
  • Posts: 129
Re: v slovenskem jeziku
« Reply #20 on: April 08, 2011, 12:40:29 PM »
kot mi je znano, Julian Assange je zaščitil lastno ime, ne pa imena Wikileaksa
pa bi bilo treba ta tudi zaščititi, saj je vedno več poskusov izkoriščanja. ::)
kdor ve, mogoče u prihodnosti tudi ta zaščiti  ;)
 

Offline willow

  • Full Member
  • ***
  • Posts: 129
Re: v slovenskem jeziku
« Reply #21 on: April 27, 2011, 00:02:20 AM »
zdaj, ko berem o Guantanamu, pa mi ni vseeno, novi dokumenti o Guantanamu kažejo različne ljudi ki so tam zaprti.
in koga bi Slovenija sprejela?  ideja o sprejemu zapornikov z Guantanama mi je vse bolj in bolj smešna

WikiLeaks z novimi dokumenti o zapornikih v Guantanamu
Washington - Razkritja vsebine zaupnih ameriških dokumentov, ki so jih od spletne strani WikiLeaks pridobili nekateri časniki, prinašajo nove podrobnosti o zapornikih v Guantanamu in o načrtovanju napadov v ZDA.
Od 779 zapornikov v ameriškem taborišču za teroristične osumljence Guantanamo na Kubi je imelo okoli 30 ljudi duševne motnje, med drugim shizofrenijo, paranojo, depresijo ali so bili zasvojeni z drogami, poroča španski El Pais, ki je pridobil dokumente ameriškega obrambnega ministrstva od WiliLeaksa. Med zaprtimi v Guantanamu je bil tudi 89-letni moški, ki je bolehal za demenco, za zidovi zapora pa so ga zadrževali štiri mesece.

Večino duševno bolnih zapornikov so zadrževali več let
Nek drugi zapornik, 40-letni Afganistanec, je pil šampon, jedel lastne iztrebke in se z njimi mazal po telesu. Leta 2002 so ga premestili v Afganistan, potem ko je v Guantanamu preživel osem mesecev. Zaradi njegovega stanja "je težko ali nemogoče med zaslišanjem od njega dobiti kakšne informacije", so o zaporniku zapisali v dokumentih ministrstva. Večino duševno bolnih zapornikov so v Guantanamu zadrževali več let, preden so jih premestili v druge države.

Nasilni so bili tako zaporniki kot pazniki
Objavljeni dokumenti tudi razkrivajo, da so bili odnosi med zaporniki in pazniki zelo nasilni. Zaporniki naj bi na različne načine stalno napadali paznike, od tega, da so vanje metali hrano ali urin, pa do tega, da so jim lomili roke. Zaporniki pa so bili kaznovani že za manjši prekršek, na primer zaradi zavračanja hrane, pisanja po zidu, vrtanja lukenj v zid ali podčrtavanja knjig iz knjižnice. Kakšne kazni so jim naložili, dokumenti ne razkrivajo. Zaporniki so tudi storili več poskusov samomorov in bili v nekaterih primerih uspešni.
Za domnevnega člana Al Kaide, ki naj bi izvedel bombni napad na nek luksuzni hotel in dve cerkvi v Pakistanu leta 2002, pa se je izkazalo, da je hkrati delal tudi za britansko obveščevalno službo MI6. Adil Hadi al Džazairi Bin Hamlili je bil v Guantanamo zaprt med letoma 2003 in 2010, ko so ga vrnili v rodno Alžirijo. Hamlilija sicer opisujejo kot "podpornika, ugrabitelja, kurirja in morilca Al Kaide", ameriški preiskovalci v Guantanamu pa so bili prepričani, da je bil tudi britanski obveščevalec.

Po napadih 11. septembra so načrtovali še en napad
New York Times pa je objavil vsebino dokumentov, ki razkrivajo, da je manjša skupina pripadnikov Al Kaide okoli šejka Haleda Mohameda, domnevnega načrtovalca napadov 11. septembra 2001 v New Yorku, po tem napadu načrtovala še en napad z orožjem za množično uničevanje.

Razmišljali so o različnih scenarijih napadov
Mohamed in njegova skupina, ki so jih prav tako zaprli v Guantanamu, so med drugim razmišljali, da bi izvedli napad z letalom na zahodni obali ZDA, razstrelili stanovanje s plinom, razstrelili bencinsko črpalko ali celo prerezali kable na Brooklynskem mostu v New Yorku.

WikiLeaks objavil nove podrobnosti o Osami bin Ladnu
Novi zaupni dokumenti State Departmenta, ki jih je objavila spletna stran WikiLeaks, razkrivajo nove podrobnosti o delovanju vodje teroristične mreže Al Kaida Osame bin Ladna.

http://www.siol.net/svet/novice/2011/04/wikileaks_guantanamo.aspx








Offline willow

  • Full Member
  • ***
  • Posts: 129
Re: v slovenskem jeziku
« Reply #22 on: May 03, 2011, 22:54:03 PM »
saga o sprejemu zapornikov z Guantanama se nadaljuje
zdi se da bo na koncu zapornik z Guantanam sprejet v Slovenijo


Guantanamo spet razdelil poslance
Na notranjem ministrstvu pravijo, da zakon o tujcih, ki omogoča tudi sprejetje zapornikov iz Guantanama, prinaša dvig ravni pravic migrantov. Medtem so v SNS prepričani, da je namen zakona pet minut slave Slovenije na mednarodnem prizorišču.
Poslanke in poslanci so s 43 glasovi za in 24 proti sklenili, da je novi zakon o tujcih primeren za nadaljnjo obravnavo. V razpravi so opozicijski poslanci večinoma opozarjali na določbo, po kateri bi Slovenija lahko sprejela zapornike iz Guantanama na Kubi, medtem ko so v koaliciji prepričani, da zakon dviguje raven pravic tujcev.
Po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za notranje zadeve Damjana Laha novi zakon ne spreminja konceptualne zasnove sedanjega zakona, pač pa upošteva smernice Evropske komisije glede prostega pretoka oseb in prenaša vsebino treh novih direktiv. Tako zakon med drugim zmanjšuje administrativno breme za tujce, ki zaprosijo za modro karto, zagotavlja pravice tujcem, ki so žrtve nezakonitega zaposlovanja, daje več pravic tujcem, ki so v postopku prisilne odstranitve, uvaja olajšan vstop za določene kategorije tujcev ter razširja definicijo družinskih članov tujcev.
Zakon uvaja olajšan vstop za določene kategorije tujcev (športniki, trenerji, akreditirani novinarji, gospodarstveniki, tujci, ki se želijo izobraževati, družinski člani slovenskega državljana), saj jim omogoča izdajo vizuma za dolgoročno prebivanje za vstop v državo in urejanje prvega dovoljenja za prebivanje v državi.

Koalicija: Tudi brez novega zakona bi lahko sprejeli zapornike iz Guantanama
Po predlogu novega zakona se lahko dovoljenje za začasno prebivanje izda tujcu, čigar prebivanje je v interesu države zaradi kulturnih, znanstvenih, gospodarskih ali političnih razlogov. Ta določba naj bi bila tudi podlaga za sprejem zapornikov iz ameriškega zapora Guantanamo na Kubi.
Ravno ta določba je v javnosti dvignila največ prahu. Tudi ob današnji splošni razpravi v DZ so nanjo opozarjali predvsem poslanci opozicije, medtem ko v koaliciji večinoma trdijo, da sprejem zapornikov omogoča že sedanja zakonodaja.
Tako v poslanski skupini SD po besedah Darje Lavtižar Bebler zakona ne povezujejo s konkretno problematiko zaprtih oseb v Guantanamu, saj za njihov sprejem daje zadostno podlago že sedanja zakonodaja o mednarodni zaščiti. Sicer pa zakon prinaša novosti, ki predstavljajo dvig ravni pravic migrantov, kar v poslanski skupini še posebej podpirajo, pravi poslanka.
Tudi Antonu Anderliču (LDS) se zdi škoda, da bi razpravo posvetili le temu vprašanju, saj zakon razumejo kot nadgradnjo sedanje ureditve. Dejstvo je namreč, da bi Slovenija zapornike sprejela tudi brez sprememb zakona, saj je to odvisno od postopkov in politične volje. Z zakonom pa bi se Slovenija uvrstila med države z visokimi standardi na tem področju.
Anton Urh (DeSUS) pravi, da se je ustvaril vtis, da je zakon nastal le zato, da bi lahko sprejeli zapornike iz Guantanama, a prinaša vrsto dobrih rešitev, ki dvigujejo raven pravic. Sicer meni, da je panika pred sprejemom zapornikov prenagljena, poleg tega pa bi šlo predvsem za humanitarno dejanje.


Opozicija: ZDA nas izsiljuje
Vsebini člena, ki naj bi omogočal sprejem zapornikov iz Guantanama, pa ostro nasprotujejo v SNS. "Ne dovolimo, da Slovenija pristane na izsiljevanje ZDA. Američani naj sami čistijo svoje napake," je dejal Silven Majhenič. Novi zakon je po njegovi oceni v temelju namenjen sprejemu tujcev, ki naj bi v Sloveniji bivali zaradi interesa posameznikov iz vlade.


http://24ur.com/novice/slovenija/desus-sprejetje-zapornikov-bi-bilo-humanitarno-dejanje.html

pa, resnica je, američani izsiljujejo slovenijo, to pa je cena NATO zavezništva

Voda

  • Guest
Re: v slovenskem jeziku
« Reply #23 on: May 12, 2011, 15:48:02 PM »
Wikileaks saga: oviranje obveznih licenc za zdravila v Ekvadorju

Slo-Tech - Južnoameriška država Ekvador, kjer več kot tretjina prebivalcev živi pod pragom revščine, je konec leta 2008 skušala uvesti obvezno licenciranje za originalna zdravila in s tem domačemu zdravstvenemu sistemu zagotoviti dostop do mnogo cenejših generičnih nadomestkov. Mednarodni farmacevtski koncerni so potezi seveda nasprotovali, podrobnosti pa so razvidne iz štirih nedavno objavljenih depeš ameriške ambasade v Quitu, glavnem mestu Ekvadorja.

Še pred izdajo predsedniškega dekreta št. 118 v oktobru 2008 naj bi se predstavniki farmacevtske industrije sestali z veleposlanikom in razpravljali o možnostih blokade obveznega licenciranja. Posledično je veleposlanik med pogovori z ekvadorskim Ministrstvom za zunanje zadeve izrazil skrb, da bi uvedba licenciranja lahko predstavljala oviro pri pristopu države k prostotrgovinskemu sporazumu ATPDEA, ki bi odpravil carine na izvoz kmetijskih izdelkov z ZDA in s tem kmete spodbujal k opustitvi gojenja koke. Sodelovanje v proizvodnji in predelavi kokaina je namreč predstavljalo eno redkih dobičkonosnih dejavnosti v regiji.

Dalje, predstavniki ambasade naj bi se naknadno večkrat sestali s predstavniki farmacevtske industrije in njihovimi dobro postavljenimi kontakti znotraj ekvadorske vlade. Eden od teh kontaktov naj bi bil zdaj že odstavljeni minister za zdravje. Njegovo ministrstvo je večkrat opozorilo na domnevno slabšo kakovost generičnih zdravil, ter obljubilo uvedbo večih preiskav zoper domače proizvajalce generikov, z namenom, da bi dobili vzvod, preko katerega lahko pritisnejo na njih.

Napori ambasade niso bili docela uspešni. Aprila lani je ministrtvo za zdravje izdalo prvo obvezno licenco, in sicer za uvoz HIV/AIDS zdravila Ritonavir. Za zdaj je to sicer edina licenca, kajti postopek izdaje postopek izdaje je dolg, opraviti ga je treba za vsako zdravilo posebej, pred uporabo pa mora še čez postopek pri uradu za zdravila.

Obvezne licence v zdravstvu so sicer povsem v skladu z mednarodnim sporazumom o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPS), ki je del Marakeškega sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije (Slovenija je članica). ZDA sicer uradno podpirajo uporabo prisilnih licenc, ko to prinaša očitne koristi javnemu zdravstvu, neuradno pa njihovi diplomatski predstavniki pogosto lobirajo za nasprotujoče interese podjetij. Podobna zgodba se pravkar odvija tudi na področju avtorskih pravic, kjer so vlade pacifiških držav ob vstopu v ugodnejši trgovinski režim z ZDA primorane podpisati tudi sporazum TPP, pogosto poimenovan kar kot "sin ACTE".


http://slo-tech.com/novice/t467455?utm_source=feedburner&utm_medium=feed&utm_campaign=Feed%3A+ST-novice+%28Slo-Tech+novice%29

Offline willow

  • Full Member
  • ***
  • Posts: 129
Re: v slovenskem jeziku
« Reply #24 on: May 29, 2011, 15:26:56 PM »

WikiLeaks: Srbske oblasti so vse do leta 2009 vedele, kje se skrivata Mladić in Hadžić

Beograd/Zagreb - Hrvaški Jutarnji list poroča, da prepisi dokumentov WikiLeaks delno razkrivajo, da so srbske oblasti vse od leta 2006 dalje vedele, kje se skrivata najbolj iskana vojna zločinca Ratko Mladić in pa Goran Hadžić, a niso naredili nič glede tega, kaj šele, da bi ju aretirale.

Pomoč iz Rusije?
Iz prepisov se jasno vidi, piše Jutarnji, da je takšno politiko vodil takratni premier Vojislav Koštunica, kar pa je še bolj zanimivo, pa je, da WikiLeaks razkriva, da so povezave Mladićevih sodelavcev segale vse do samega državnega vrha v Rusiji.

Po zamenjavi oblasti v Beogradu, ko se je situacija spremenila v korist sodelovanja s Haagom, je bilo begunce težko izslediti – policija je sicer prejemala številne prijave, a so vse vodile v slepo ulico, Mladić in Hadžić pa sta postala še bolj previdna, morda sta celo večkrat zamenjala identiteto, prav tako je bilo težko odkriti finančne kanale njunih sodelavcev in jih blokirati. Prepisi dokumentov WikiLeaks dokazujejo, da je Srbija šele leta 2009 pokazala iskren namen, da bo lovila in ulovila vojne zločince, in za to naredila vse potrebne korake.

Informacije so bile, volje za pregon pa ne
"Prej za to ni bilo potrebne volje, so pa takrat obstajale informacije. Sedaj obstaja velika volja, a je begunce težko najti,“ so ameriški diplomati na kratko povzeli težavo s srbsko politiko do Haaga. V pogovoru z ameriškimi diplomati je konec leta 2009 predsednik Tadić obtožil stranko nekdanjega srbskega premierja Vojislava Koštunice, da je imela podatke o tem, kje se vojna zločinca nahajata, a jih je skrivala, zaradi česar ni nihče storil ničesar, da bi Mladića in Hadžića prijeli.
Z okrepitvijo Tadićeve demokratske stranke se je to spremenilo, predsednik Srbije pa je najavil, da bo, ko bodo ulovili haaška obtoženca, mogoče dokazati tudi, kdo ju je skrival in kdo je vedel, kje se nahajata.
V času nastajanja dokumentov WikiLeaks ni bilo dokazov, da se Mladić skriva v Srbiji, niti ne, kje drugje bi lahko bil. Policija je sicer preverjala številne sledi ter nadzirala njegove prijatelje in družinske člane, a ni prišla do nikakršnih informacij. Med letoma 2006 in 2009 pa so prišli do podatkov, tako je zapisano v dokumentih WikiLeaks, da sta se Mladić in Hadžić, odkar sta poniknila, skoraj zagotovo prebivala v Rusiji, zaradi česar so srbske oblasti od ruskih prosile za pomoč pri pridobivanju informacij.


http://www.dnevnik.si/novice/svet/1042448149


Offline willow

  • Full Member
  • ***
  • Posts: 129
Re: v slovenskem jeziku
« Reply #25 on: June 06, 2011, 23:41:33 PM »
WikiLeaks delno potrjuje navedbe Kitajcev: Pokola na Trgu nebeškega miru ni bilo

London - Diplomatske depeše ameriškega veleposlaništva v Pekingu razkrivajo, da med študentskimi demonstracijami na Trgu nebeškega miru leta 1989 ni prišlo do pokola nad demonstranti, kar delno potrjuje navedbe kitajskih oblasti, se je pa pokol zgodil zunaj središča Pekinga, kjer je vojska zatrla demonstracije, poroča britanski Daily Telegraph.
Tajne ameriške depeše, ki jih je pridobila spletna stran WikiLeaks, njihovo vsebino pa je objavil britanski časnik, delno potrjujejo trditve kitajskih oblasti o dogajanju 4. junija 1989, po katerih kitajski vojaki niso izvedli pokola na osrednjem pekinškem trgu. Je pa prišlo do krvavega obračuna nekaj kilometrov od središča kitajske prestolnice. Tri depeše, odposlane 3. in 4. junija 1989 z ameriškega veleposlaništva v Pekingu, med drugim tudi razkrivajo, da so se diplomati zavedali, da bo prišlo do obračuna med protestniki in vojsko. Depeše navajajo, da je v Pekingu od 10.000 do 15.000 oboroženih vojakov, od katerih so nekateri oboroženi z avtomatskim orožjem. Prav tako so opazili, da se središču mesta z juga približujejo tankovske enote.

Na Trgu nebeškega miru je bil tudi čilski diplomat, ki je ameriškim kolegom poročal o zadnjih urah študentskega prodemokratičnega gibanja. "Videl je, kako je vojska vstopila na trg, vendar ni videl streljanja na množico, čeprav je bilo slišati posamične strele iz orožja. Poročal je, da je bila večina vojakov oboroženih zgolj z opremo za zatiranje demonstracij - gumijevkami in lesenimi palicami, ob podpori oboroženih vojakov.
Trg zapustili na jugovzhodnem delu

Interni dokumenti kitajske komunistične partije, objavljeni leta 2001, razkrivajo, da je 2000 vojakov iz 38. armade skupaj z 42 oklepnimi vozili 4. junija ob 4.30 zjutraj začelo čistiti trg od severa proti jugu. V tem času je na trgu okoli spomenika ljudskim herojem sedelo okoli 3000 študentov. Vodje protestov, med njimi lanski dobitnik Nobelove nagrade za mir Liu Xiaobo, so pozvali študente, naj zapustijo trg, čilski diplomat pa je poročal, da so študentje, potem ko je bil dosežen dogovor o njihovem umiku, trg zapustili na jugovzhodnem delu.

Te navedbe sicer nasprotujejo poročanju številnih novinarjev, ki so bili v Pekingu v tem času in so poročali, da so vojaki napadli neoborožene civiliste, in kažejo, da je bilo število umrlih to noč precej manjše od več tisočev, ki so se omenjali doslej. Dopisnik britanske mreže BBC v Pekingu James Miles je leta 2009 celo priznal, da je "prenesel napačen vtis". Kot zatrjuje Miles, "ni bilo pokola na Trgu nebeškega miru, je pa bil pokol v Pekingu", še poroča Daily Telegraph.

Najsilovitejši spopadi so bili namreč okoli pet kilometrov zahodno od pekinškega trga, v kraju Muxidi, kjer se je v noči s 3. na 4. junij spontano zbralo več tisoč ljudi, da bi ustavili napredovanje vojske proti osrednjemu trgu. Kot je razvidno iz dokumentov komunistične partije, so vojaki okoli 22.30 začeli s pravimi naboji streljali na demonstrante, potem ko jih niso uspeli razgnati s solzivcem in gumijastimi naboji. Številnim demonstrantom, ki so skušali pobegniti, to ni uspelo zaradi cestnih blokad, ki so jih sami postavili.


http://www.dnevnik.si/novice/svet/1042450122

Offline willow

  • Full Member
  • ***
  • Posts: 129
Re: v slovenskem jeziku
« Reply #26 on: June 14, 2011, 18:41:48 PM »
resnično upam da bo... ;D

Bo Julian Assange dobil Nobelovo nagrado?

Norveški komite, ki posameznikom in organizacijam podeljuje Nobelove nagrade (Norwegian Nobel Committee), bo imel letos polne roke dela. Ta je namreč pred kratkim javnosti sporočil, da je letos prejela rekordno število nominacij za Nobelovo nagrado za mir (2011 Nobel Peace Prize). Norveški komite bo moral odločati med 241 nominacijami. Med njimi najdemo, verjeti ali ne, kar 53 dobrodelnih organizacij.

Med 241 nominiranci seveda najdemo Juliana Assangea. Tu gre za živečo legendo, ki je svetu z javno objavo dokumentov oziroma depeš ameriških ambasad širom sveta na spletni strani WikiLeaks pokazal temno stran ameriške zunanje politike. Ta ni bila nikoli usmerjena v širjenje svobode in demokracije, saj je iz doslej objavljenih dokumentov razvidno, da se ameriška zunanja politika ukvarja predvsem s podkupovanjem svetovnih elit, nezakonitim nadzorom, vojnimi zločini, mučenjem, namernimi okužbami ljudi s spolno prenosljivimi boleznimi in podobnimi hudodelstvi zoper človeštvo.


Ker ameriška vlada vse doslej še ni uspela zbrati neposrednih obremenilnih dokazov proti Julianu Assangeu, so ga konec lanskega leta angleški policisti aretirali zaradi obtožbe posilstva in spolnega nadlegovanja dveh žensk avgusta 2010. Kljub temu so številni strokovnjaki mnenja, da si Julian Assange zasluži Nobelovo nagrado za mir, saj je imel ključno vlogo pri razširjanju svobode govora v tem stoletju. Dobitnika ene najprestižnejših nagrad, ki se podeljuje že od daljnega leta 1901, bo Komite razglasil oktobra letos. Vprašanje tu je le, ali bo Norveški komite o »zmagovalcu« odločal samostojno in po lastni presoji. Mnogi se namreč bojijo, da bo Amerška zunanja politika vplivala na izbiro zmagovalca. No, pustimo se presenetiti.


http://www.racunalniske-novice.com/novice/dogodki-in-obvestila/bo-julian-assange-dobil-nobelovo-nagrado.html?RSS81a761d7e9b8c13b35caef7775d63499

Offline willow

  • Full Member
  • ***
  • Posts: 129
Re: v slovenskem jeziku
« Reply #27 on: July 06, 2011, 23:18:50 PM »

samo ne razumem kaj so tako dolgo čakali?  ???


WikiLeaks z vsemi topovi nad Viso in MasterCard

Lani je spletna stran WikiLeaks takoj po javni objavi bolj ali manj spornih dokumentov ameriških ambasad postala tarča ameriških vladnih hekerjev. Poleg tega so spletni strani WikiLeaks podporo odrekla številna vidnejša podjetja, kot so Amazon, PayPal, ponudniki storitev DNS in celo »nevtralna« švicarska banka PostFinance. Podjetji Visa in Mastercard sta »sporni« spletni strani čez noč blokirali celo finančni dotok.

Ker je samovoljna blokada financ močno otežila delovanje spletne strani WikiLeaks, so njeni upravljavci skupaj z islandskim ponudnikom DataCell vložili tožbo zoper podjetji Visa in Mastercard. Ti sta namreč finančni dotok iz donacij blokirala zgolj zaradi tega, ker je Ameriška vlada v želji, da ohromi delovanje Wikileaksa, močno pritisnila na vse ponudnike plačilnih storitev, naj nemudoma odpovejo sodelovanje.

Finančna blokada je bila dejansko izvedena s pritiskom na dansko podjetje Teller. To je preko svojega zastopnika na Islandiji (Korta) izvajalo plačilni promet za DataCell. Ko je Teller pogodbo enostransko prekinil, je DataCell ostal brez možnosti prejemanja donacij tako za WikiLeaks kot druge gostujoče spletne strani. Ker DataCell pri svojem delovanju ni kršil nobenih pogodbenih obveznosti ali veljavne zakonodaje in ker je podjetje Teller ravnalo v sladu z navodili Vise in Mastercarda, je WikiLeaks zoper slednje vložila tožbo. DataCell je za nameček napovedal še pobudo Evropski komisiji, naj čimprej uvede postopek presoje delovanja ameriških plačilnih gigantov pred Sodiščem evropskih skupnosti. Vprašanje seveda je, ali bo WikiLeaksu in DataCellu uspelo dokazati zlonamerno delovanje Vise in Mastercarda?


http://www.racunalniske-novice.com/novice/dogodki-in-obvestila/wikileaks-z-vsemi-topovi-nad-viso-in-mastercard.html?RSS47b15f574c8542f61a31787dde4e6b88

Offline willow

  • Full Member
  • ***
  • Posts: 129
Re: v slovenskem jeziku
« Reply #28 on: July 07, 2011, 14:44:44 PM »
to mi se sliši razumnim, ker bi informacije resnično pomagale ameriškim tožilcem.  >:(

Assangevih spominov (še) ne bo, saj se Avstralec boji, da bi pomagali ameriškim tožilcem
London - Pri Guardianu so prišli do informacije, da je pogodba o nastanku knjige spominov Juliana Assangea propadla, saj ustanovitelj spletne strani WikiLeaks ni bil zadovoljen s potekom dogajanja.
Julian Assange je decembra lani z založniškima podjetjema Canongate s Škotske in  Alfred A Knopf z ZDA podpisal milijon funtov vredno pogodbo o nastanku njegovih spominov, pravice za prevode in prodajo pa so v roku nekaj dni prodali 35 državam, poroča Guardian.

Takrat je Assange še upal, da bo knjiga postala "eden združevalnih dokumentov naše generacije", a je že decembra dodal, da je celotna pogodba kritična do pomoči glede financiranja odvetnikov, ki se še vedno upirajo njegovi izročitvi Švedski, kjer ga čakajo obtožbe za posilstvo in spolni napad.

Po virih iz založništva pa so pogodbo (vsaj v izvirni obliki) razveljavili, saj Assange ni več želel napisati takšne knjige spominov, o kakršni so se pogovarjali vse od začetka pogajanj. Založnikom naj bi povedal, da bi lahko knjiga, ki bi jo zanj napisal pisatelj Andrew O'Hagan, ponudila novo orožje ameriškim tožilcem, ki zahtevajo Assangevo izročitev ZDA.

Predstavnica Canongata je sporočila, da založnik o knjigi ne bo govoril, dokler ne bo "pripravljen na to", vsaj do konca prihodnjega tedna pa v zvezi s tem ne bo podane nobene izjave. Avstralec se bo prihodnji teden pojavil na vrhovnem sodišču v Londonu, kjer se bo pritožil na februarsko razsodbo, ki je odobrila izročitev na Švedsko.

Dodala pa je, da je pogodba z Assangem "še vedno zelo živa", saj je več kot 35 založnikov po vsem svetu še vedno pripravljenih objaviti knjigo. Assange se na vse skupaj še ni odzval.

http://www.times.si/svet/assangevih-spominov-se-ne-bo-saj-se-avstralec-boji-da-bi-pomagali-ameriskim-tozilcem--NONE-22aa24516a.html

Offline willow

  • Full Member
  • ***
  • Posts: 129
Re: v slovenskem jeziku
« Reply #29 on: July 20, 2011, 18:09:20 PM »
Prijeli hekerje, ki so se maščevali za WikiLeaks

V ZDA in Evropi je policija prijela več kot 30 ljudi osumljenih večjih kibernetičnih napadov.
Washington - Ameriška zvezna policija je danes ponoči izvedla obširno policijsko akcijo proti domnevnim kibernetičnim napadalcem. V usklajenih racijah na Floridi, v Kaliforniji, News Jerseyu, Alabami, Arizoni, Koloradu, Washingtonu, Massachusettsu, Nevadi in Ohiu so prijeli 16 pripadnikov hekerskih skupin Anonymous in LulzSec.

Vsaj 14 od aretiranih v ZDA je sodelovalo pri kibernetičnem napadu na spletni plačilni podjetji PayPal in Visa, ki sta konec prejšnjega leta zablokirali račun WikiLeaksa. Zadnji bolj odmevni napad LulzSec pa se je zgodil včeraj, ko so na spletni strani The Sun objavili novico, da so medijskega mogotca Ruperta Murdocha našli mrtvega.

Obe omenjeni hekerski skupini sta spletne strani »rušili« s t. i. tehniko DdoS, s katero spletne strani preobremenijo z obilico podatkov. Tarča napadov sta bili v preteklih mesecih tudi Cia in republikanska televizija Fox News. Ko pa je Arizona sprejela sporen zakon o omejiti nezakonitega priseljevanja, ki so ga številni označili za rasističnega, so se člani Anonymousa lotili tudi arizonskega popravnega doma.

Racije so včeraj pozno popoldne potekale tudi na stari celini. Britanski policisti so aretirali 16-letnika osumljenega kibernetičnih napadov, na Nizozemskem pa so prijeli že štiri osumljence. Kot je povedala londonska policija, so operacije proti napadalcem načrtovali skupaj z ameriško zvezno policijo FBI in nizozemskimi kolegi. Racija proti domnevnim članom omenjenih skupin je danes ponoči potekala tudi v Italiji, Španiji Švici in Turčiji. Skupaj so zaradi hekerskih napadov tako aretirali več kot 30 ljudi po svetu.

Kot poroča Guardian, pa je iskanje osumljenih kibernetičnih napadov dokaj preprosto. Po uspešnih tovrstnih akcijah, se namreč na socialnih spletnih omrežjih številni pohvalijo z »uspehom«. Naloga policije je, da ugotovi ali gre le za bahače ali prave napadalce.


http://www.delo.si/novice/svet/prijeli-hekerje-ki-so-se-mascevali-za-wikileaks.html